Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planšarija - ena sama ljubezen do hribov, živali in planincev

www.dnevnik.si/  28.08.2010

 

sobota, 28. avgust 2010, ob 11:55, Boris Kumer, ogledov: 2825

Za planinska doživetja, razglede, rekreacijo in odlično hrano ni treba izzivati sreče v najnevarnejših gorah

   
  Marija in Mirko Kavar vodita planino Korošico že 15 let in je zaradi čudovite narave ter ljubezni do hribov, dela, živali in ljudi ne mislita zapustiti. (Foto: Primož Knez)  

Slovenske gore so letos, kot poročamo na straneh črne kronike, zahtevale že 24 življenj, kar je toliko kot lani v celem letu. Hkrati gorski reševalci opozarjajo, da se vse več ljudi v najbolj zahtevne gore odpravlja slabo pripravljenih in imajo zato ogromno dela z onemoglimi planinci. Pa za prava gorska doživetja, krasne razglede, dobro rekreacijo in odlično planinsko hrano ni treba na vsak način nad 2500 metrov po skalah in jeklenicah. Številne planšarije (samo pod karavanškimi vršaci nad Tržičem jih je devet) so lahko in hitro dostopne, mnoge primerne tudi za najmlajše otroke, prav vse pa za ljudi dobre volje, ki prisegajo na domačo planinsko hrano, kamor v prvi vrsti sodijo žganci in kislo mleko.

Med najprivlačnejše in zato dobro obiskane planšarije že dolga leta sodi planina Korošica, na katero se je mogoče povzpeti po treh poteh iz Podljubelja (izhodišče pri cestarski kolibi tik pod nekdanjim taboriščem), Ljubelja (zadnji ovinek pred predorom) ali Starega Ljubelja. Najbolj prijetna je serpentinasta gozdna pot z Ljubelja, po kateri je na planino sicer mogoče priti v dobri uri, a nič ne de, če pot traja debeli dve uri, sploh če gre za družinsko doživetje v naravi s postanki ob zanimivih balvanih in na čudovitih razglednih točkah. Planina Korošica je potem prava nagrada za planince, saj ponuja vse, kar se od take planine tudi pričakuje. Na 1554 metrih je kislo mleko pač čisto drugega okusa kot tisto zapakirano v plastičnih kozarčkih v dolini. Gospodinja Marija Kavar skuha prave ajdove žgance, masovnek, kaj na žlico in speče dober zavitek. Vedno so na voljo skuta in smetana in seveda sveže mleko, ki jih stalni gostje v nahrbtnikih redno nosijo v dolino. Mož Mirko ponudi šilce domačega žganja in dobro suho klobaso. "Sama sem na planini že 15 let, mož še dve let dlje. Gre za ljubezen do hribov, živali, dela in ne nazadnje planincev," je povedala Marija Kavar. Na planini imajo 43 glav govedi in 14 konjev. "Vse manj je kmetov, ki dajejo živino na planino, mi imamo še sedem 'strank'. Dela je sicer veliko, a ni težko. Se kar navadiš. Seveda bova tu še vztrajala, res pa bo to odvisno tudi od zdravja. Za zdaj se imava zelo dobro," je dodal Mirko Kavar. Obisk planšarij se vsako leto povečuje. Recesija je naredila svoje in vse več ljudi se namesto za počitnice na morju odloča za enodnevne izlete. "Vsak teden jo kam mahneva. Največ zaradi rekreacije, seveda pa tudi zaradi dobre hrane. Najraje imava prav planšarije," je razložila planinka Marija Pogačnik. "Meni je povsod lepo in prav za nobeno od planšarij ne najdem slabe besede. Povsod so prijazni in gostoljubni ljudje in odlična postrežba. Planine tod okoli so hitro in enostavno dostopne tudi za nas, ki nismo več najmlajši," je dodal Peter Jekovec.

eXTReMe Tracker