Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Alpinistične noviceALPINIZEM
AN - 27.07.10

Arhiv: vse Alpinistične novice

 

torek, 27. julij 2010, ob 00:00, Peter Mežnar, ogledov: 3044

Nagradna igra ter vzponi doma in v Dolomitih.

Uf kakšen teden je za mano, pa ne govorim in jamram o vročini. Niti o prejšnjih AN, čeprav so vse stvari v življenju vsaj malo prepletene. Ker ni bilo, kaj prida novic, sam sem prišel domov ob 21h, sem se usedel za mizo in začel brskati, kaj se je zanimivega preplezalo. Ob tem sem v opravičilo sebi začel iskati kolikokrat sva s Tomažem dejansko zamudila rok. Pravzaprav le Jaka dvakrat ali trikrat v začetku (če ne štejem mojih zaključkov močno prek polnoči), potem pa je Jaka presedlal v dvojec in od takrat je čoln plul mirno do minulega tedna. Pa sem se tako mimogrede ponovno zavedel minljivosti spleta. Skratka pred vami je nagradna uganka: datum izida prve številke alpinističnih novic na spletišču Gore-ljudje? Nagrado za prvi pravilen odgovor v obliki piva po turi nekje na Gorenjskem (da ne bo brezplačne reklame) plača avtor prispevka iz lastnega žepa.

Primorske stene

Tokrat moram citirati Tomaža iz nekaj novic nazaj, ko je zapisal da delo Petra Podgornika že rojeva sadove. Le da za Mansardo to gotovo ne velja, veljalo pa bi lahko za omenjeni vzpon, če akterja ne bi bila dva izmed najbolj izkušenih na primorskem koncu, ki sta neke vrste Petrova sodobnika in sta pri nastajajoči strani prispevala svoj delež. Skratka v petek, 23.07., sta Radovan Lapanja in Marko Makuc (AO Cerkno) preplezala Smer Rupar-Šteblaj (4+/3-4, 350 m), v od Boga in alpinistov pozabljenem delu Trente, ki sliši na ime Mlinarica - moram biti bolj natančen, v krajih, kjer le redko kdaj zaide noga alpinista, v zahodni steni Kanceljnov. Fanta čeprav dobra poznavalca Trente priznavata: ‘Smer verjetno nima veliko ponovitev, čeprav si to zasluži. V njej tu pa tam celo naletiš na klin. Mogoče bo zdaj drugače, saj vodnik Primorske stene odstira tančico tega predela. Tudi meni, ki mi je Trenta dokaj poznana, je šele ta vodnik odkril predel, ki ga sicer verjetno nikoli ne bi poznal. Celotna tura, plezanje in sestop so po trentarsko zahtevni, a vendar zelo priporočljivi.’

2T

Naslov se nanaša na Triglav in Travnik, čeprav ponuja tudi nekaj ‘filmskih' asociacij. David Debeljak (AO Rašica) in Luka Lindič (AO Celje-Matica) sta v torek, 20.07., v Triglavu preplezala Metropolis (VIII/VII+, 350 m). Smer že nekaj let buri domišljijo alpinistov, a veliko prostih ponovitev po prvenstvenem vzponu Tomaža Jakofčiča in Matica Jošta ni doživela. Čeprav je smer zelo lepa, konstantnih težav in z lepimi prehodi. Naslednji dan sta se z dvema skicama podala pod Travnik. Prvi plan je bil moker in neprivlačen, tako sta zaplezala v Svečo (VI+, 800 m), za katero pravita, da je zelooo priporočljiva smer in če bi bila v Miheliču, bi bila gotovo nabita klasika.

Nekaj zanimivih vzponov

Nekaj informacij, ki sem jih prejšnjič navrgel tako mimogrede so sedaj dobile rep in glavo. Smer JLA (VII-/V+, 500 m) v Šitah sta, v soboto, 17.07., preplezala Borut Janša (AO Rašica) in Stanko Razdevšek (AAO Kozjak), seveda prosto. Čeprav sta potarnala nad zelo krušljivim začetnim delom. Vmes sta tako rekoč iz lože opazovala vzpon Luke Lindiča v Norčkih. Z vrha Šit se lepo vidi Vršac, kjer sta se istega dne v Smeri Mladosti (VII/VI, 400 m) zabavala Matej Flis (AO Črna na Koroškem) in Blaž Grapar (AO Rašica). In še nekaj o rašiških dekletih. Tokrat dve po mojem izboru. Prva je Nina Bernard, ki se je posvetila Dolomitom in to v precej kvizlinški maniri. V skupini Pale di San Martino je odkrivala radosti dolomitskega plezanja naj omenim samo Buhlovo poč (VI-, 600 m) v Cima Canali, Smer bratov Messner (VI-, 300 m) v Cima della Madona in kako primerno Raz tančic (V+, 400 m). V omenjenih smereh so ji delali družbo Miha Jemec, Matej Mišvelj in Jernej Trnkocy (vsi AO Črnuče - od tu izdajstvo). Skratka plezanje v stenah, za katere od Miheličevih časov nismo veliko slišali. Druga je Tina Leskošek (AO Rašica) ki je v soboto, 17.07., s Primožem Buhom (AO Črnuče) preplezala Tržaško smer (V/IV+, 500 m) v zahodni steni Triglava naslednji dan pa smer Spiroheto (VI/V-VI, 300 m - Tina pravi da je to ena od alg?) v Nad šitom glavi. V sosednji Spominski smeri Srečka Rihterja sta jim družbo delala sonarodnjaka Miloš Mokotar in Borut Meke (oba AO Rašica).

Kadar sem v stiski in tudi sicer vedno ošvrknem stran AO TAM ki očitno zelo zgledno vodi sestanke saj vedno ponudi popoln pregled za minuli teden. Od starejših naj omenim solo vzpon, ki ga je v soboto, 17.07., opravil Silvij Morojna po Igličevi smeri. Isti dan sta Marjan Horvat in Borut Mauko v NŠG preplezala Spominsko smer Srečka Rihterja (VI-, 300 m) in še Smer po Zajedi (V+, 250 m). Običajno večina zaključi po eni smeri, a fanta sta prišla od daleč in sta polno izkoristila dan. Ker sem enkrat že bil malo v zobeh tokrat bolj potihem, da sta Mojca Hribar (vsi AO TAM) in Franci (AO Litija) v Lučkem Dedcu preplezala Levo smer (VI-, 150 m).

Drobižki

Nekako me pa moti, da letos praktično ni vzponov v Alpah - nekaj malega že, a po kvaliteti izstopa samo vzpon Martine Čufar v Digital cracku (8a), ki bi si po hitrosti in načinu vzpona zaslužil še veliko več pozornosti. A poletja vendarle še ni konec.

Odpravarsko življenje kar se tiče poletnih sezon se počasi izteka. Vsekakor bom še držal pesti za ‘mladince’ v Pakistanu, da izpeljejo čim več tistega, kar so si zamislili. Domov se počasi vračajo Kranjčani. Luka Plut in Rado Dražumerič sta osvojila vrhove Vallunaraju (5686 m), Pisco (5750 m) in Chopicalqui (6345 m).

Da ne bi šlo mimo vas: danes ob 21h si le poglejte film Kangčendzenga, novega iz serije o osemtisočakih izpod ‘peresa’ Vikija Grošlja in iz traka Stipeta Božiča.

Zaključek

Vedno znova do mene prihajajo pripombe, da bi pa lahko o nekem vzponu ali nekom kaj napisal. Zelo rad samo o tistem, kar ne vem težko kaj napišem. In smo pri minljivosti, čeprav so informacije na spletu zelo nekvalitetne v smislu osnovnih podatkov, pa se vendarle skozi številne objave na različnih straneh formira neka smiselna vsebina. Tako sem danes, ko sem bolj podrobno brskal našel isto informacijo na treh straneh, treh različnih avtorjev, a brez iskanja imen in priimkov nisem ugotovil kdo je plezal; ostale podatke sem pa dokaj hitro sestavil. Zanimivo, a preveč zamudno opravilo za vsak vzpon. Sploh zame, ki zadnje čase domov hodim precej pozno. Prav v tem je mogoče največji smisel AN, ko nekdo išče podatke jih za minulo leto dobi v dokaj verodostojni obliki. In to je čar spleta: popolna demokracija, kdor hoče naj piše v razne forume, a naj se potem ne pritožuje, če kaj ni objavljeno in kdor hoče lahko pošilja na pošto AN ([email protected]) z želenimi osnovnimi podatki ali pa si omisli lastno stran, blog, facebook …

Na ‘žalost’ mama država ne diktira več kaj je prav in kaj ne. Zato pa je velikokrat treba malo več premisleka in treznih odločitev.

Lep pozdrav,

Peter Mežnar 

Oznake: ALP, AN
eXTReMe Tracker