Bojan Ambrožič: V smeri te tekme so bile usmerjene vse moje tekaške priprave v tej sezoni. Namreč glavna nagrada te tekme ni denar, niti ne avto, ampak nekaj bolj dragocenega - vstopnica za nastop na svetovnem prvenstvu v gorskem teku.
Zato sem letos samo do tekme pretekel že prek 1000 kilometrov in nabral nekaj 10 kilometrov višinske razlike. Do konca maja so priprave potekale po planu in z vsakim treningom sem bil v boljši formi. Potem pa je nastopil konec sreče z zdravjem in poškodbami. Na tekmi na Poljano sem si huje zvil gleženj. Komajda sem saniral to poškodbo, se mi je že pripetila nova farsa. Tik pred štartom Teka na Dobrčo sem zaradi živčnosti moral na WC za drevo in pri tem sem si spet močneje zvil gleženj. Ne samo, da sem izgubil dobršen del forme, ampak tudi nekaj lepih dni, ki bi jih lahko izkoristil za izlete v hribe. Tako je ta tek prišel zame vsaj kak mesec prehitro in me pričakal fizično ne 100% pripravljenega. Možnosti za reprezentanco so bile minimalne, a sem hotel prikazati vsaj en lep tek.
Navadno ne maram slabega vremena, vendar sem hladno fronto iznad Atlantika tokrat z dobrodošlico pozdravil. S svojo močjo je ohladila ozračje iz za tek neznosnih 30, na prijetnih 15 stopinj. Boljše klime si za tek v tem letnem času ne bi mogli želeti.
Na štartu v Stranjah ne manjka nihče, ki sodi v elito slovenskega gorskega teka. To bo hiter tek! Po pričakovanjih najhitreje začne Mitja Kosovelj, kateremu najtesneje sledita domačin Sebastijan Zarnik ter Boštjan Hrovat. V drugi – zasledovalni skupini sem tekel skupaj z Aličem, Bregarjem in Lamovcem. Prvi cestni kilometer mine ekspresno hitro in ni videti, da bi koga izmed nas kaj posebej utrudil. Sledi štiri kilometre srednje strme makadamske ceste, kjer še vedno tečemo vsi štirje zelo skupaj. Pri cerkvi sv. Primoža se trasa šele zares začne, ker prvič postane strma.
Nad sv. Primožem (Foto: Marjan Rekar)
Sam navadno tečem najbolje prav v strmino in računal sem, da mi bo tu v primerjavi z makadamom kar letelo. Pa ni. Namesto da bi pospešil, sem padel v krizo ter se tako poslovil od vsakršnih možnosti za uvrstitev v reprezentanco. V prav najstrmejšem delu proge me je prehitel še naš najboljši turni smučar - Nejc Kuhar. On je v nasprotju z mano znal izkoristiti svoje prednosti sebi v prid. V uvodnih ravninskih kilometrih je tekel rezervirano in napadel v hudi strmini v kateri je najmočnejši. Na ta način si je, popolnoma zasluženo, pritekel nastop na svetovnem prvenstvu.
Sledil je zame še najtežji del – spust. Glede na težave v preteklih tednih sem skorajda pričakoval, da si bom tu zvil gleženj. Kot sam pravim: »Nisem jaz kriv da si ga nisem zvil, ampak sreča«. Pač pa sem se »le« spotaknil pri čemer so se mi odvezale vezalke na čevljih. Naslednje štiri kilometre do cilja sem lovil čevlje po progi, da se mi niso sneli. Zavezovanje vezalk ni prišlo v poštev, saj bi to pomenilo preveliko izgubo časa. Motivacija za tek mi je zaradi tega pripetljaja skorajda pošla.
Na srečo so bili tu številni navijači ob progi, ki so mi spet vlili volje do teka, da sem nekako prišel do cilja. Ne, v reprezentanco se nisem uvrstil, sem pa za njo ostal za »le« 38 sekund. To je hkrati veliko in malo ter pove kako izenačena je bila prva deseterica na današnji tekmi. Tek se mi ni posrečil tako kot sem morda upal, a teh 38 sekund bi težko nadomestil tudi z optimalno predstavo na progi.
Gradišče (vrh) - cilj tekme
Zato iz vsega srca čestitam naši novi državni reprezentanci v gorskem teku! 5. septembra nas bodo prav na tej progi zastopali: v članski konkurenci Mitja Kosovelj, Sebastijan Zarnik, Boštjan Hrovat, Simon Alič, Peter Lamovec in Nejc Kuhar. Med članicami bodo to Mateja Kosovelj, Lucija Krkoč, Valerija Mrak in Mateja Šuštaršič. Med mladinci pa Tibor Mrak, Urban Jereb, Luka Mihelič in Lenart Oblak ter med mladinkami Kaja Obidič, Lea Einfalt in Katja Kozjek.
Čestitk pa ne namenjam samo tekačem, ampak tudi organizatorjem tekme (Dušan in Mira Papež), ki so s pomočjo čete kar 200 prostovoljcev pripravili odlično generalko za svetovno prvenstvo. Ne dvomim, da se bodo odlično izkazali tudi čez en mesec, ko bo šlo »zares«.
Lep gorsko tekaški pozdrav,
Bojan Ambrožič