Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Umrl je Aleksander Sarnavsky

21.07.2010


G-L: Sto let koče na Kamniškem sedlu


Aleksander Sarnavsky (1934 - 2010) na Planini, med prijatelji

Foto: Helena Plahuta


Gorenjski glas, priloga - Kamniški glas 6. november 2009

 

četrtek, 22. julij 2010, ob 15:59, Boris Štupar, ogledov: 2654

Kamniške novice: V ljubljanskem Kliničnem centru je v sredo, 21. julija 2010, v 76. letu starosti umrl Aleksander Sarnavsky
Dodano posvetilo in fotografije

kamniški publicist, ljubiteljski zgodovinar in avtor številnih prispevkov s planinsko tematiko. S svojimi zapisi Iz zaprašenih arhivov je občasno sodeloval pri reviji Utrip in Kamniških novicah.
Aleksander Sarnavsky je bil navdušen zbiralec najrazličnejšega gradiva, ki je povezano s Kamnikom in njegovo preteklostjo. Med drugim je leta 1996 izdal pomembno monografijo z naslovom Mesto pod Malim gradom – Kamnik v starih podobah, s svojimi prispevki pa je pomembno sooblikoval vsebino Kamniških zbornikov in knjig Planinskega društva Kamnik. Aktivno se je ukvarjal tudi z zgodovino smučanja, saj je dobro poznal preteklost starosvetnih smučarjev na Kamniškem.

V zadnjih letih je za izid pripravljal knjigo o Rudolfu Maistru, v kateri je zajel vse, kar povezuje generala in pesnika, Kamnik in Kamničane ter vojne v minulem stoletju, žal pa knjižne izdaje ni dočakal.


IN MEMORIAM

Zašlo je sonce za gorami že,
za livadami, tihimi polji,
njegove oči zdaj nič več ne žare,
odšel je v svet lepši in bolji...

Dragi naš prijatelj Sašo!

Onemeli smo ob novici, da je zmagala bolezen in Te iztrgala iz naše srede.
Tvoja roka je za vedno zastala, a toliko si še želel napisati.

Pisati o gorah, dogodkih, o tem kar se je nekoč dogajalo….. Bil si z vso dušo predan goram od malega. Kogar bogovi ljubijo, kmalu odide, tako od nekdaj pravijo ljudje. Za Teboj ostajajo Tvoja dela, pisana beseda…
Težka je misel, da Te ne bo več med nami, na ulicah Kamnika, Planinskem društvu, za katerega si neumorno delal toliko let.
Ne bo več Tvojih iskrivih oči, vedrega nasmeha, ki si ga delil med vse mimoidoče, ko si še hodil po planini. Povsod, kjer je bilo treba si sodeloval in svetoval. Pisal o planinstvu, bajtarstvu, gorah, dogodkih.

Hvala Ti za to!
Težko je, ko se poslavljamo od prijatelja. Težko je razumeti, težko dojeti. Srce strto, korak počasen...a vendar, imeli smo srečo, da smo živeli skupaj!
Prijateljstvo nikoli ne umre, prijatelj naš le daleč, daleč je....
Naj čas obriše solze, ostanejo naj le spomini na dni in leta, ko po skupnih smo poteh hodili…
Ko odslej hodili bomo po planini, gorskih stezah, veš Sašo, boš z nami potoval, saj v naših srcih si ostal!

Vsem, ki ste bili del njegove življenjske poti, domačim, sorodnikom in planinskim prijateljem, pa izrekam iskreno sožalje v imenu Bajtarjev PD Bajtar Velika planina in v svojem imenu.
Ko boste stopali po planini, prisluhnite pišu vetra, v njem zaznate njegov glas....

Helena Plahuta
22.7.2010

eXTReMe Tracker