Boris Štupar 22.07.1966 07:29 1981 0

Nejevolja nedeljskih turistov in planincev

Kamniški občan: V nedeljo, 10 julija, je bilo ob spodnji in gornji postaji žičnice veliko nejevolje. Tega popoldneva »se je skujala žičnica«; gondole so pripeljale v redu, potem pa ni šlo nikamor več. Okvara je bila malenkostna.

Pravijo, da samo neka drobna žica ni imela prave zveze in da do nesreče nikakor ni moglo priti. Samo gondoli na postajah sta ostali neubogljivi in negibni.
Več sto ljudi je čakalo na prevoz in se ježilo na sprevodnike, kot da so oni krivi. Izrečenih je bilo veliko ostrih, pikrih in celo žaljivih besedi.
Podjetje »Ljubljana transport« je po radiu pozvalo strokovnjaka, naj se zglasi pri žičnici, a zaman.
Pozno zvečer so se uvrščali turisti v kolono po strmi planinski stezi in slabe volje odhajali v dolino. Mlajši so pomagali starejšim, matere otrokom; med njimi si lahko opazil tudi mater z letom in nekaj mesecev starim otrokom v naročju. Steza je bila neprimerna za neizkušene turiste in planince, kamenje se je prožilo.
Med drugimi ostrimi pripombami je bilo slišati tudi več dobronamernih in vzpodbudnih besedi, kot so: »Ob žičnici naj bo vedno odgovorni strokovnjak!« Dalje: »Ali ne bi mogli z gornje postaje sporočiti na Zeleni rob, da žičnica ne obratuje in naj se turisti podajo peš po zložnejši poti čez Malo planino in mimo Primoža v dolino? Zaradi varnosti naj napravijo med obema postajama varnejšo in zaščiteno stezo, ker je sedaj primerna le za izkusnejše planince!«
Eno izmed ostrih pripomb pa so dale skupine izletnikov, ki so prišli od daleč: »Na tak izlet pa ne zlepa ...!«
Kritiko o delovanju žičnice priobčamo dobronamerno z željo, da bi malenkostna napaka v bodoče ne povzročila tolikšnega zastoja In zaradi tega toliko nepotrebno hude krvi.

Povečati obisk Menine

Odbor turističnega društva je 30. junija napravil izlet na Menino. Zastopniki društva so v planinskem domu na Smrekovcu s predsednikom PD Gornji grad Ivanom Levarjem izmenjali mnenja o potrebi večje propagande za ta prelepi predel Kamniških planin, kamor se do višine 1.300 metrov lahko povzpnemo z motornimi vozili. V domu na Smrekovcu vodi postrežbo oskrbnica Ani Sušnik, ki je bila do sedaj tri leta na Kokrškem sedlu.

julij 1966