Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Uspešno delo gorske reševalne službe

marec 1967

Foto: arhiv družine Kemperle

sobota, 18. marec 1967, ob 05:29, Boris Štupar, ogledov: 1246

Kamniški občan: Pred 30 leti ali točno 29. aprila 1937 je odbor podružnic Slovenskega planinskega društva v Kamniku potrdil organizirano postajo gorske reševalne službe. Od takrat so člani izvršili lepo delo, ki bi ga kazalo prikazati v posebnem poročilu.

Dva ustanovna člana sta še vedno delavna: Pavle Kemperle in Tone Erjavšek. Za svoje delo zaslužita priznanje in zahvalo.
Kako važno nalogo opravlja reševalna služba, ki im a skupno 23 članov, je razvidno iz dela v preteklem letu. Opravila je 35 reševalnih in 3 poizvedovalne akcije.

Največ nesreč je bilo pri smučanju na Veliki planini. Po večini so bile lažjega značaja. Večino ponesrečencev so prepeljali v dolino z žičnico, nekaj pa so jih morali prepeljati s posebnimi vozili. Reševalci so posredovali tudi pri manjših alpinističnih nesrečah in nudili alpinistom prvo pomoč pri sestopu iz stene.
Precej pozornosti so posvetili tudi strokovnemu usposabljanju članov. Pod strokovnim vodstvom zdravnika so organizirali tri predavanja o prvi pomoči in dva letna tečaja iz reševalne tehnike, kjer so se tečajniki seznanili z novimi načini uporabe tehnične opreme z a reševanje in prenos ponesrečencev.
Pred komisijo, ki so jo sestavljali dr. Srakar in tov. Koblar ter Salberger, je 16 članov uspešno opravilo izpite, 7 pa jih bo ponovilo. Dva člana sta se udeležila inštruktorskega tečaja na Vršiču, eden pa na Zelenici, na tečaj lavinskih psov pa je tovariš Habjan popeljal kamniškega lavinskega psa.
Ker je število smučarskih nesreč na območju Velike planine čedalje večje, je reševalna postaja organizirala enodnevni zimski tečaj pod vodstvom zdravnika dr. Vaukna. Na tem tečaju so obravnavali predvsem zlome udov, ki so najpogosteje prizadeti v nesrečah.
Večjo pozornost so posvetili tudi pritegnitvi mlajših članov, ki bodo morali zamenjati starejše. Dobrodošli so predvsem mlajši člani iz vrst alpinistov, ki imajo poleg plezalnih sposobnosti tudi kvalitete, potrebne za lik dobrega reševalca.

Za okrepitev sodelovanja na območju Kamniških planin je bil na Veliki planini sestanek reševalcev iz Kranja, Celja in Kamnika.
Reševalno opremo so v preteklem letu dopolnili z novimi pridobitvami — tremi brezžičnimi aparati. Zdaj ima Gorska reševalna služba vse tehnične pripomočke za reševanje ponesrečencev iz stene in na smučiščih, vendar je precej opreme izrabljene in bi morali preskrbeti novo. Nabavili so tudi nekaj zaščitne opreme in sanitetni material. V letu 1966 so sodelovali tudi pri poizkusni vaji reševanja s helikopterjem na Kamniškem sedlu. Helikopter je poskušal popolnoma pristati, vendar sta ga ovirala veter in valovitost zemljišča. Helikopter rabi namreč okrog tisoč kvadratnih metrov ravnega sveta, ki pa ga je v Kamniških planinah težko najti, zato bodo glavno breme reševanja morali opraviti reševalci.

Požrtvovalni člani Gorske reševalne zaslužijo za svoje uspešno delo v preteklem letu vse priznanje.
 

Oznake: GRS
eXTReMe Tracker