Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Raznolikost kamnokrečev (1.)

Saxifraga aizoides - vednozeleni kamnokrečGorski vrtovi: Po mojem mnenju (in verjamem, da po mnenju še koga, ki obiskuje gore) bi planine izgubile pol svoje lepote, če jih ne bi krasilo toliko raznobarvnega cvetja. Pa ne samo tistega z velikimi cvetovi,

kot so na primer lilije, ali živobarvnega, kot je clusijev svišč. Mnoge planinske cvetlice so lepe kljub drobnim cvetovom, ker tvorijo blazinice s šopki, v katerih so združene stotine rastlinic. Med najbolj pogostimi take vrste so kamnokreči. Danes poglejmo tiste, ki ne cvetijo belo.

Po znanstvenih ugotovitvah se z nadmorsko višino zmanjšuje število vrst rastlin, saj manj prijazna klima naredi svoje in preživijo le odpornejše. Toda če pogledate travnike v dolini, vidite to raznolikost? Žal marsikje ne vidimo nič drugega kot travo, kajti kmetje jo sejejo, ostale rastline pa propadejo bodisi zaradi obilnega gnojenja bodisi zaradi kemičnega zatiranja širokolistnih plevelov. Tako nastaja paradoks: ko pridemo višje v hribe, so travišča mnogo bogatejša, kar se tiče raznovrstnosti tako rastlin kot tudi žuželk, ki živijo s temi rastlinami v sožitju.

Mnoge gorske rastline so se na ostrejše vremenske razmere prilagodile na različne domiselne načine: nekatere rastejo v gostih blazinicah na skalah, ki jih ogreje sonce, nekatere so svoje liste obdale z dlakavim kožuhom, druge pa celo z apnenčastimi luskami. Taka zaščita pa ne varuje le pred mrazom, ampak tudi pred izgubo vlage zaradi močnega vetra in s tem hitrejšega izhlapevanja.
Gorski kamnokreči (večina) so zelnate trajnice s petštevnimi cvetovi.

Vednozeleni kamnokreč (Saxifraga aizoides)

Sredi poletja v pasu ruševja in višje pogosto opazimo rumene šopke z zvezdastimi cvetovi, ki niso izbirčni glede rastišča: včasih jih bomo videli med travo, včasih ob potki ali v povirju potočka, včasih sredi melišča, lahko pa poženejo tudi iz razpoke na strmi skali. Cvetovi v barvi variirajo (največkrat s starostjo) od sveže zelenorumenih, preko živo rumenih pa do temno oranžnih, medtem ko plodnica v sredini kmalu začne rdeti. V socvetju nizke rastline je do 12 cvetov, listi pa so ozki, goli in živo zeleni. Ta kamnokreč boste našli povsod v naših in tujih Alpah, pa tudi visoko na severu Evrazije ter v Severni Ameriki.

Nasprotnolistni kamnokreč (Saxifraga oppositifolia)

Če hodite v visokogorje (nad gozdno mejo) že maja ali junija, ko se sneg še ni povsem stalil, boste imeli srečo videti prelepe vinsko rdeče do vijolične cvetove tega kamnokreča; kasneje ga boste morda našli le še v kakšni snežni vrtači. Listi na razraslih, v tleh olesenelih steblih so sivkastozeleni in zelo majhni; na robu imajo dolge rese, pa tudi nekaj apnenca. Nameščeni so nasprotno na štiri strani stebelc. Pri nas je precej redek, sicer pa raste v južno in srednjeevropskih gorovjih in Severni Ameriki.

Homulični kamnokreč (Saxifraga sedoides)

Nepoznavalec bo ta kamnokreč zlahka zamenjal za vednozelenega, čeprav je med njima kar nekaj razlik. Cvetovi homuličnega so bledorumenkasti, plodnica v sredini pa je kot pri vednozelenem kamnokreču pogosto rdeče barve. Čašni listi so celo malce daljši od venčnih. Listi so lopatičasto suličasti, svetlozeleni in imajo kratke žlezne dlačice, na poganjkih so v rozetah. Steblo, ki ni olistano, nosi samo enega do tri cvetove. Ta kamnokreč je razširjen v vzhodnih Alpah, pri nas predvsem v Julijskih Alpah in na Snežniku, cveti pa v drugi polovici poletja.

Hohenwartov kamnokreč (Saxifraga hohenwartii)

je zelo podoben prejšnjemu, le da ima daljše in ožje cvetne liste ter olistana cvetna stebla, je pa endemit v Kamniških Alpah in Karavankah. Sama sem ga fotografirala sredi poletja na Vrtači in na Grintovcu. Ni vedno tako barvit kot na tej sliki, posebno, če ga gledamo od daleč.

Izbrazdani kamnokreč (Saxifraga exarata)
Pri nas se ta vrsta kamnokreča deli na tri podvrste, vse rastejo v visokogorju.

Kranjski kamnokreč (Saxifraga exarata subsp. carniolica)

Ta podvrsta je endemit Julijskih in Kamniških Alp (fotografija je z Grintovca). Poganjke ima olistane z močno žlezavimi listi, ki imajo po tri izbrazdane roglje. Raste v precej velikih blazinah, stebla pa so nizka; lahko imajo enega do nekaj cvetov s široko jajčastimi rumenkastimi venčnimi listi.  

Muškatni kamnokreč (Saxifraga exarata subsp. moschata)

Ima večkrat cele, neizbrazdane ali trirogljate, šibko žlezastodlakave liste in bolj podolgovate venčne liste, cvetove pa nosi do okoli 10 cm visoko steblo z nekoliko bolj bogatim socvetjem. Najdemo ga na Peci (od tam je tudi fotografija) in na Snežniku. Ta vrsta oz. več njenih podvrst raste tudi drugod po Evraziji, največ v srednje- in južnoevropskih gorovjih, tudi na neapnenčastih tleh.

Temnopurpurni ali črnoškrlatni kamnokreč (Saxifraga exarata subsp. atropurpurea)

Rastlinica je endemit Krnske skupine v južnih Julijcih. Že ime pove, da ga krasijo temnordeči cvetovi, včasih pa so ti tudi rumenkasto zeleni z rahlim rdečkastim nadihom ali brez njega. Ima večinoma cele ozke liste. Fotografirala sem ga na pobočju Krnčice konec junija. V višjih legah (blizu 2000 m) cveti še ves julij. 

Prihodnjič pa več o belo cvetočih kamnokrečih.

Alenka Mihorič

Viri:
- Wraber, T., 2006.: 2 × sto alpskih rastlin na Slovenskem, Prešernova družba d.d., Ljubljana.
- Martinčič, A., 1999 (uredn.): Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
- Moggi, G., 1990 (reprint): The Macdonald encyclopedia of alpine flowers, Macdonald&Co (Publishers) Ltd, London.
- Lippert, Wolfgang, 1987: Alpsko cvetje, Cankarjeva založba, Ljubljana.
 

Vednozeleni kamnokreč

Vednozeleni kamnokreč (Saxifraga aizoides) ima bolj redko tako močan rdeč odtenek. Fotografija je nastala na Prehodavcih.

Saxifraga atropurpurea - temnopurpurni kamnokreč

Črnoškrlatni kamnokreč (Saxifraga exarata subsp. atropurpurea) raste samo v okolici Krna.

 

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti