Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

70-let Cojzove koče na Kokrškem sedlu

oktober 1967

 

sreda, 11. oktober 1967, ob 05:29, Boris Štupar, ogledov: 1499

Kamniški občan: Planinsko društvo Kamnik je v nedeljo 17. septembra praznovalo svoj praznik, 70-letnico »Cojzove koče« na Kokrškem sedlu.

Če se ozremo v zgodovino koče je bila njena pot težka in dolga. Graditi so jo začeli leta 1895 in jo dokončali 1897. Zgrajena je bila iz macesnovega lesa v velikosti 10 m x 7 m. Po prvi svetovni vojni leta 1919 je postala last Slovenskega planinskega društva. Po končani narodnoosvobodilni vojni pa jo je z reorganizacijo upravljanja planinskih postojank prevzelo v upravljanje društvo PD Kamnik.
Tudi »Cojzova koca« je preživela vojno vihro in zato je bila po narodnoosvobodilni vojni potrebna nujnega popravila ter obnovitve. V času narodnoosvobodilne vojne je nudila zavetje borcem in bila močna opora vsem, ki so se borili proti osvajalcem Evrope. V dobi od 1948. do 1960. leta pa je popravljena koča nudila zavetišče številnim ljubiteljem planin. Z dograditvijo žičnice na Krvavec se je število obiskovalcev še povečalo.
Takratni upravni odbor pod predsedstvom tov. Karla Benkoviča pa je začel razmišljati o povečanju doma. Leta 1962 je bila zgrajena tovorna žičnica, po kateri se je spravilo za graditev in povečanje nove »Cojzove koce « na Kokrškem sedlu več kot 60 ton raznega gradbenega materiala. Veliko zaslug pri obnovitvi in gradnji imajo člani PD Kamnik, predvsem pa predsednik Benkovič Karel, načelnik gradbenega odseka Repanšek Janez ter načelnik gospodarskega odseka Vidmar Ignac. Za izgradnjo žičnice se še lahko zahvali društvo požrtvovalnim članom tov. Štefulu Francu in Štefulu ing. Dušanu, ki sta s svojimi izkušnjami veliko pripomogla, da je bila žičnica hitro in solidno zgrajena. Ne smemo pa tudi pozabiti, da so nam veliko pomagali načelnik za gospodarstvo pri Planinski zvezi Slovenije tov. Fetih Mirko in glavni tajnik Planinske zveze Slovenije tov. Lavrič Rado. Zahvalo zaslužijo tudi vsi tisti, ki so imeli razumevanje in so nas podprli tako skupščina občine Kamnik in skupščina občine Kranj, zavod za gojitev divjadi »Kozorog« v Kamniku in njegov direktor tov. Kemperle Milan, ter direktor Gozdnega gospodarstva ing. Šmid. Čeprav je bila zgrajena tovorna žičnica, vendar so veliko materiala znosili na svojih ramenih tudi naši požrtvovalni člani in to s prostovoljnim delom. Žrtvovali so proste nedelje in tudi letne dopuste, da so čimprej uresničili načrt društva.
Tako so lahko popolnoma preurejeno kočo izročili svojemu namenu že 17. julija 1966. leta.
»Cojzova koča« na Kokrškem sedlu ima sedaj v svojem novem domu jedilnico, ki sprejme od 80—100 gostov — planincev, v spalnicah in v skupni sobi ter na skupnih ležiščih pa lahko prenoči 72 izletnikov. Čez zimo je odprta zimska soba, opremljena z vsem, kar planinec potrebuje za prenočevanje.
Žal, da nekateri obiskovalci v zimskem času ne znajo dovolj čuvati imovine v tej sobi. Čeprav imajo pripravljeno kurjavo in sekiro, kurijo deske izpod pogradov. Obračam se na take obiskovalce, da naj vendar čuvajo red v zimski sobi, sicer jih ne morem imenovati planince.
Mladim članom PD Kamnik bi priporočal, da si naj vzamejo za vzgled tiste člane društva, ki so zgradili to lepo kočo in naj gredo po njihovi poti, če hočejo, da bodo res vredni njihovi nasledniki. Veliko dela nas še čaka v naših gorah, v Kamniških planinah. Mladina, pogumno na delo za razvoj PD Kamnik!
Vsem starejšim tovarišem planincem gre za njihov trud in delo, ki so ga vložili v to, kar danes imamo, v imenu vseh članov društva prav lepa zahvala z željo, da bi še dolgo delali med nami za ta prelepi planinski svet.

S. F.
 

eXTReMe Tracker