Slavko Prezelj in Alenka Mihorič: Prvega julija smo se s TV ekipo podali na pohod po delu Poti Karla in Žige Zoisa. Ta pot poteka od Mač pod Storžičem preko Kališča in Malega Grintovca proti Srednjemu vrhu in še naprej. Čudovit dan nam je ponujal obilico gorskega cvetja in lepih planinskih razgledov ...
Nad Preddvorom se dvigajo ene takšne visoke gore, da so bile povšeči že marsikomu, ki je prišel pod njih od daleč in se je odločil vzpeti do strmin, ki so mu bile dosegljive. Baron Karel Zois, ki je imel vsem Slovencem bolj znanega brata Žiga, z bližnjega gradu Brdo, je v letu 1788 na Storžiču v skalah ugledal ljubko, nežno svetlo vijolično cvetlico. Videl jo je menda tudi že poprej v bohinjskih gorah. Zna biti, da je prav storžiško cvetlico poslal znanemu botaniku Wulfenu v Celovec, z namenom, da mu razjasni, katera cvetlica naj bi to bila. Vsekakor jo je tudi botanik Wulfen videl prvič in poimenoval jo je po najditelju Karlu Zoisu – zoisova zvončica (Campanula zoysii).
Po 267 letih poimenovanja cvetlice po Karlu Zoisu je Franci Ekar, preddvorski župan in do nedavnega predsednik Planinske zveze Slovenije, na dan prišel z idejo o naravovarstveni botanični poti v goratem delu občine Preddvor. V letu 2006 je njegova ideja zaživela, botanična pot pa je dobila ime Pot Karla in Žige Zoisa.
Obisk v Hudičevemu borštu na Zaplati v mesecu maju je novinarko TV Slovenija iz mariborskega studia tako navdušil, da si je poleg prispevka o Hudičevem borštu za oddajo Na vrtu zaželela stopiti še na Pot baronov Karla in Žiga.
Prvega julija je bil dan, ki je televizijsko ekipo (Dragica, Danilo, Borut), pomočnico na botaničnem področju Alenko in tri domačine - planince (Janez, Stane, Slavko) 'izstrelil' iz Mač po najbolj strmi poti na Kališče. Najbolj strmi del poti, kjer so vse naokoli razmetane velike skale, domačini imenujejo »Pvaz« (plaz). Kdo ve, kdaj se je podiralo pobočje vzhodnega grebena Kališča in zahodne stene Laneža. Najbližje po času, ko bi se to lahko zgodilo, je leto 1511, ko je izredno močan potres 26. marca razrušil tudi veliko gradov na Kranjskem.
Na Kališču nas je pozdravila oskrbnica doma s koso v roki, saj je pravkar potolkla kropive, ki so se razrasle ob čistilni napravi. Janez in Stane sta bila soglasna, da sicer nova kosa še ni bila nikoli »sklepana«.
Pot od Kališča mimo Bašeljskega vrha do Mačenskega sedla je popestrilo pripovedovanje članov PD Preddvor o tem, kako vzdržujejo planinske poti s pomočjo izsekavanja invazivnega ruševja, tako da lahko pohodniki ob poti spet občudujejo originalno rastje in se medtem (če pridejo ob pravem času) sladkajo z borovnicami, brusnice pa naberejo za okusne pripravke. Povedali so tudi, da se je na tem območju nekdaj veliko več paslo.
Pot na vrh Malega Grintavca in spust po en kilometer Dolgi njivi na pobočje Zaplate je pripadala Alenki. Zeleni volčji jezik, gozdna krvomočnica, skalni jetičnik, julijski ušivec, sivi jajčar, šparnica in šmarnica in še in še. Na katerokoli vprašanje nas pohodnikov o imenu cvetlice je Alenka odgovore stresala kot iz rokava. 
Danilo in Borut, ki sta se izmenjavala pri kameri in mikrofonu, sta imela obilo dela, saj sta pravkar v nahrbtnik odložene aparature morala spet takoj povleči na dan, ker je Dragica zahtevala: »To pa moramo posneti.« In smo posneli, saj je Alenka odkrivala med travo na Mali Grintovec cvetlice, ki so redke in jih pri hoji v gore verjetno le malokdaj opazimo. Le za znamenito zoisovo zvončico smo bili prezgodnji.
Pri koči na Dolgi njivi (dolgi pašnik med Malim Grintovcem in Zaplato) nam je Slavko povedal zanimivo zgodbo o nastajanju botanične poti bratov Zois. Pred dvema letoma je izšla tudi knjižica Vodnik po poti bratov Zois (urednica Ana Barbič), ki lepo predstavi te kraje z vseh vidikov. V njej so predstavljena tako rastlinska bogastva kot tudi živali in druge naravne in kulturne znamenitosti.
Kljub poletni dolžini dneva bi za botanično popotovanje po gorah nad Preddvorom potrebovali še kakšen lep dan. Kranjske lilije na Zaplati so nas žal čakale že predolgo. Njihovi cvetovi so že izgubljali svojo bujno lepoto. Prav verjetno pa nam je kakšno lilijo odgriznil tudi kakšen nadebuden jagenjček, ki se v tropu ovac pase po prostranstvu Srednjega vrha, Cjanovce in Zaplate. Koče, ki je že v tretjem stoletju stala tako na Kališču kot na Dolgi njivi, tokrat nismo iskali, a verjetno bi nam takratni romanski pastirji postregli z odličnim ovčjim sirom.
Nad Kočno je prvič zagrmelo! Od daleč smo se poslavljali od Hudičevega boršta. Stopili smo mimo volčjih jam na grebensko stezo Kozjeka. Blisk in grom sta nam sikala in udarjala nad glavo. Nekdo nad nami je prevrnil še škaf, ki mu vode zlepa ni zmanjkalo. Polivinilasta vrečka in nahrbtnik sta »rešila« kamero in s tem vse posneto gradivo te res lepe izobraževalne ture po končku poti Karla in Žige Zoisa. Pravim, da je bila lepa tura, verjetno tudi zato, ker smo vsi - Dragica, Alenka, Danilo, Borut, Janez, Stane in Slavko dihali in okušali isti gorski zrak.
Del tega, kar nam je bilo dano videti in spoznati na tej poti, boste lahko vsi videli v TV oddaji Na vrtu, ki bo na sporedu na TV Slovenija 10. julija od 17.30 ure dalje.
Prisrčno vabljeni h gledanju oddaje vsi ljubitelji gora in njihovih lepot!
Slavko Prezelj in Alenka Mihorič