Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Suhi vrh (2109 m)


           [email protected]


www.gornik.si



V Zadnjici


Greben Pelcev ...


... z razgledišča na Šupci


Vratca


Suhi vrh, zadaj levo Srebrnjak
in Bavški Grintavec


Clusijev svišč


Vzhodna stena Suhega vrha


Brezno pod Suhim vrhom


Pelc nad Klonicami se
poslavlja


Travnik


Ušje, Plešivec, Trentski Pelc
in Srebrnjak


Pri kavki ...


... na vrhu


Arhiv: Gorniška potepanja

 

 

sreda, 14. julij 2010, ob 05:35, Gorazd Gorišek, ogledov: 6409

Mogočna podoba gore z vzhodne straniGorniška potepanja: Težavnost pristopa je odvisna od tega, kako dosledno se bomo držali grebena.



Pozabljeni dvatisočak nad Vršičem

Kadar vremenoslovci napovedo možnost popoldanskih neviht in je turo bolje končati, še preden začne ropotati, kadar nimamo časa za dolgo pot, na dvatisočak bi pa vseeno radi in kadar smo preprosto že malo zdelani od številnih tur pretekih dni, pa se nam z visokega izhodišča na našem najvišjem cestnem prelazu ne ljubi na (pre)zasedeno Malo Mojstrovko, ki sicer v veliki meri zadosti pogojem, natrošenim v uvodnem stavku (no, skoraj vsem – pri zadnjem se lahko zatakne tistim, ki gneče ne maramo preveč), imamo na voljo še bližjo, vendar težje dostopno goro – Suhi vrh! Težko ugibam, koliko obiskovalcev, ki z Vršiča romajo na višjo sosedo, je že stopilo nanj, a zelo verjetno bi jih tisti, ki bi dežural na Grebencu, naštel zelo malo. Če bi sploh imel kaj šteti …

Suhi vrh s severnim grebenom na desni

Vrhov s tem imenom je v Sloveniji in zamejstvu veliko. Ne morejo sicer tekmovati z Velikimi (in še kakšnimi – morda Srednjimi?) vrhovi, vendar so vseeno kar pogosti. Suhi vrh najdemo nad Ukvami v Karnijskih Alpah, jugozahodno od Ciprnika, nad Hrušico v Karavankah, zahodno od Olševe, na Paškem Kozjaku, severno od Galetovca – enega od najlepših pokljuških Velika in Mala Mojstrovka s Suhega vrhaSuhi vrhrazglednikov, pri Čavnu v Trnovskem gozdu, severozahodno od Cola, čez tistega pri Logatcu se skoraj peljemo, saj ga je že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja avtocesta malodane povozila, eden je v Postojnski gmajni nad cerkvijo sv. Jerneja, na Javornikih, na Gorjancih ga državna meja deli na polovico, pri Cerkniškem jezeru, nad Mašunom, nad Loškim potokom, v Kočevskem rogu, pri »vetrniški« Volovji rebri in še kje. Skoraj bi pozabil omeniti verjetno najbolje obiskanega, ki ima s svojimi 1313 metri višinsko prvenstvo na Nanosu. Iz Šmihela skozi Strane in mimo cerkvice sv. Brikcija vodi nanj prijetna markirana pot, nanj pa se seveda lahko povzpnemo tudi od drugod – recimo od Vojkove koče, ki stoji pod razglednim balkonom vsem dobro znane Pleše. Naš Suhi vrh je izmed vseh najvišji in edini dvatisočak. Še malo za šalo … »Mokrih« vrhov ne poznam, Debelih pa je v Sloveniji kar nekaj – s kraljem Fužinskih planin na čelu!

Da se za Suhi vrh nad Vršičem zmeni le redko kdo, sem že omenil. Najbrž je razloge iskati v dejstvu, da višji kalibri na severu razgled oklestijo za polovico in Na severnem grebenuBližnja podoba "naše" gorehkrati zelo pripomorejo k temu, da s ceste, recimo z razgledišča na Šupci, ne pritegne kakšne posebne pozornosti. No, njegova podoba se kar lepo postavi na ogled, ko prisopihamo na škrbino v pobočju Grebenca, a kaj več od pogleda mu večina ne nameni. Pa nanj sploh ni zelo težko priti. Nad Grebencem se usmerimo levo po slabo vidni stezici, kjer lahko sledimo starim in že precej obledelim rumenim markacijam iz časov pred drugo svetovno vojno. Bližamo se sedlu na desni strani Suhega vrha in se nato po njegovem kratkem severnem grebenu povzpnemo na vrh.

Zanimiv položaj, ni kaj

Težavnost pristopa je odvisna od tega, kako dosledno se bomo držali grebena. Če bomo šli malo bolj po desni (levo je stena!), bo vse skupaj za dobro prvo Po severnem grebenu na Suhi vrhOd spodaj je vse kristalno jasno ...stopnjo, čisto naravnost gor pa nekaj malega več. Čelado pa le na glavo! Svet je krušljiv, skale majave in kaj hitro se lahko kakšen konkreten kamen odpelje v dolino.Pri sestopu, bolje rečene prevozu, po melišču pod Grebencem je dobro biti pozoren in se ne prepustiti desnemu kraku (gledano od zgoraj). Spodaj se ne izide. Z drugimi besedami, kar nekaj pretepanja s rušjem bomo deležni, da se nam bo uspelo prebiti v levo na pravo »furo«. Čisto možno je, da se bodo gledalci pri prodajalni spominkov na prelazu, ki se jih v poletnih dneh vedno nabere za cel avtobus, neizmerno zabavali. A zakaj to pišem? Ah ja … Pravijo, da izkušnje učijo. Morda res, a dobro obveščeni vedo povedati, da je to lahko zanimiv dodatek (pre)kratke ture.

Planinska pevka

Še nekaj malega o tem, kako sva z Biserko »pristala« na Suhem (in samo na Suhem!) vrhu. Dva razloga iz uvoda sta bila »kriva« za to. Vreme je že Pi, pi, pi ...Sestop s Suhega vrhadopoldne začelo protestirati, midva pa tudi nisva bila več pripravljena na posebno dolge marše. Za nama je bilo nekaj celodnevnih tur. Začelo se je z južnim grebenom Bavškega Grintavca, dan za tem nadaljevalo s Kalom, Čelom in Vršacem, sledil je Srebrnjak, zabeljen s »kosmatim« pristopom na Ribežne, ko se je naredil nov dan, pa še čez Grivo na greben Pelcev. Naslednji dan je bilo oblačno že zjutraj, megla pa je vedno bolj zakrivala gore nad Trento. Tako se je »rodil« Suhi vrh. Prav luštno je bilo lenariti na njem, »pasti« kavke vrh gore, prisluhniti planinski pevki in zreti v dalj, kjer je megla vedno bolj zakrivala osvojene gore iz minulih dni.

eXTReMe Tracker