Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Bavški Grintavec (2347 m) – južni greben


            [email protected]


www.gornik.si



Lemovje in Vrsnik


Vas Soča ...


... s cerkvijo sv. Jožefa


Združitev Lepenjice in Soče


Planina Nad Sočo ...


... z lovsko kočo


Žarkasta košeničica


Kravja glava


Srednji del južnega grebena


Spomladanski svišč


Mali Grintavec


Detajl


Pirenejski kamnokras


Oltarji in Briceljk v Loški steni


Južni greben z vrha


Kuku


Ja kje pa si?


Dvocvetna vijolica


Ko se pokaže modro nebo,
je vse takoj še lepše ...


Južni greben ...


... ob razjasnitvi


Kjer sva dopoldne dosegla
greben


Počitek


Večerno odkrivanje ...


... Plazijanskih lop


Pravljična skala


Arhiv: Gorniška potepanja

sreda, 30. junij 2010, ob 05:35, Gorazd Gorišek, ogledov: 5668

Južni greben Bavškega Grintavca

Gorniška potepanja: Ko se je višje pridružila še megla, pršenje pa pritajeno napredovalo v dež, je vrag vzel šalo ...


Na "mokrem" grebenu

 
Na Bavški Grintavec sem vas v Gorniških potepanjih povabil že pred dvema Jutranji pogled na mogočno BokoUdobna travnata polica pod grebenomletoma. Takrat smo se na vrh povzpeli po vzhodnem grebenu. Lepo število označenih poti, ki vodijo na vrh, sem omenil le na kratko. Tudi tokrat o njih ne bom kaj prida razpredal, saj si opise lahko preberete v vodnikih, izbral pa sem južni greben, ki je pravzaprav le različica »vroče« poti, ki na vrh pripelje iz vasi Soča. Po zahtevnosti je podoben vzhodnemu grebenu (če ne bomo zavestno rinili v težave, bomo več kot enko težko našli), le podlaga je nekaj časa drugačna Lemovje z začetkom južnega grebena Bavškega GrintavcaKažipot pri kapelici(travnata), pristop nanj pa je celo lažji, saj o podobnem krušljivem žlebu, ki brani pristop na Sravnik, ni niti sledu. To zadnje seveda velja le v primeru, da se nanj povzpnemo šele za Kravjo glavo (1820 m). Če se ga lotimo nižje, pred markirano prečnico, ki vodi proti planini Nad Sočo, nas pričakajo zelo strme trave, ki niso za vsakogar. V mokrem tam zagotovo ni dobro zobati češenj.

Beloproga regljalka

Začnemo pri kapelici v Soči in se po označeni poti povzpnemo do zaselka Lemovje, kjer je nekaj obnovljenih hiš, stalnih prebivalcem pa že dolgo ni več. StadorPlanina Nad Sočo in LepenaVišje gremo mimo nezanesljivega studenca, nato pa se vzpenjamo skozi gozdni rezervat. Okoli 1200 metrov visoko (tisti, ki ljubijo zelo strme trave, lahko pociljajo naravnost navzgor proti Kravji glavi) prečimo v levo proti planini Nad Sočo (1400 m). Na njej stoji lovska koča. Višje hodimo skozi redek Vrhgozd, pravcate Na "mokrem" grebenurumene nasade žarkaste košeničice in čez visoke trave (to dvoje velja predvsem za začetek poletja) ter po poti skozi ruševje dosežemo kotanjo, ki jo oklepa Bavški Grintavec s svojim južnim in zahodnim grebenom. Na njenem spodnjem robu zavijemo desno z markirane poti in se po zmerno strmih travah povzpnemo na greben, ki ga dosežemo med Kravjo glavo na desni in Kolom (1924 m) na levi strani. Svet je lahko prehoden in od spodaj dobro pregleden. V pomoč nam bo tudi kakšna udobna travnata polica.

Borova lupljivka

Kmalu za Kolom trave zamenjajo skale. Greben do vrha Bavškega Grintavca je ena sama pesem prijetnega poplezavanja čez vrhova Malih (2026 m) in VelikihPodpis slike je lahko enak kot na levi strani, le pogled je drugačen. Ko trave zamenja skalaMuzcev (2166 m), kjer bodo tudi ljubitelji cvetja prišli na svoj račun. Vzhodni greben dosežemo na vrhu Škodela, odkoder nas do najvišje točke ture loči le še brezpotni »korak«. No, da ne bo vse skupaj slišati čisto preveč lahkotno, moram dodati, da markacij ni, varoval seveda prav tako ne, tudi krušljivi odseki se najdejo (čelada!) in mestoma je pod nami kar spoštljiv prepad. Previdno in po pameti torej. Neizkušenim toplo priporočam spremstvo vodnika in varovanje, vsem pa zemljevid Trenta 1 : 25 000 ali Jalovec in Mangart v enakem merilu. Za sestop je verjetno samo ena možnost – označena pot v dolino. Razen če … Pa pustimo to.

Okroglolistni mošnjak

Še nekaj najinih izkušenj z opisane ture. Ker so južne strmali Bavškega Grintavca na glasu kot zelo »vroče (katere pa niso?), sva izbrala oblačen dan, ki Navadni popon (sončece)Proti grebenupa je vendarle malo pretiraval z varovanjem pred soncem. Z drugimi besedami, dež ali vsaj rahlo pršenje ni bilo daleč, zato sva ob zvonjenju sv. Jožefa v Soči nad Lemovjem »taktično cviknila« in namesto vertikalnih trav izbrala lagoden sprehod čez planino. Vreme se tudi v višjem nadstropju ni moglo odločiti. Na Kol sva prilezla v rahlem pršenju, ki je močilo ravno toliko, da je uspelo vetru, obMuzci pomoči V dveh nadstropjihkratkih sončnih prebliskov, vse skupaj sproti posušiti. Ko se je višje pridružila še megla, pršenje pa pritajeno napredovalo v dež, je vrag vzel šalo (beri: »fen« ni več zadovoljivo deloval) in na Škodelo sva prilezla bolj ali manj mokra. Ne spomnim se več, ali je spodaj na Kolu kdo izmed naju naglas predlagal, da itak nima smisla, ker bo vreme šlo samo še na slabše, a zgoraj sva bila kar vesela, ker se ni ponovila zgodba izpod Škrnatarice.

Zapora nad Prodi

Kmalu je bilo precej bolje. Do vrha Bavškega Grintavca nama je megla služila za ograjo, ko pa je nisva več potrebovala, se je dobrohotno umaknila in odprla Med Škodelo in Bavškim Grintavcem  sva se naslonila na meglo, pa je šlo ...Nenavaden sestop. Pa ne samo zaradi pelerine ...duri modremu nebu. Na nasprotni strani Bavšice se je začela odpirati Loška stena, nato pa še ostali velikani Julijskih Alp. Čakal naju je še globok sestop (kot v Vrata s Triglava!), a šlo je kar samo od sebe. Nekaj utrinkov, ki sva jih videla ob poti na vrh in z njega, vidite na fotografijah, prepričan pa sem, da boste tudi sami odkrili še marsikaj zanimivega.

Plazijanske lope v meglicah

Ali ste se kdaj vprašali, zakaj je za prvaka Kamniško-Savinjskih Alp sprejeto (soglasno?) ime Grintovec, za mogočneža, okoli katerega se ovija Trenta, pa 'Kje sreča je?' Se človek vpraša ...Lemovje(Bavški) Grintavec. Stanko Klinar tudi »našo« goro imenuje Grintovec. Za konec še njegove besede iz knjige Sto slovenskih vrhov, ki so nama odzvanjale v ušesih ob vrnitvi v zapuščeno vas. »… boj za preživetje je danes le še grda pravljica. Ovija se spomina kot podivjana trta ruševin v mrtvi vasi Lemovje v Grintovčevem bregu, pičlo uro nad Sočo. Ta vas-simbol je umrla po drugi svetovni vojni. Grde pravljice ni več prenesla. Nove, lepše, ni bilo od nikoder.«

Sneguljčica in sedem palčkov

Morda pa vendarle kdaj. Zelo blizu sva opazila veliko prikupnih pravljičnih bitij. Upam, da so še vedno tam. Punčka jih bo zagotovo vesela …
 

eXTReMe Tracker