Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Fran Kocbek (1863–1930)

Pionir planinstva v Savinjskih Alpah, vsestranski kulturni in narodni buditelj Fran Kocbek se je rodil 26. januarja 1863 v Ločkem vrhu pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Bil je drugi otrok kočarja-viničarja Jurija Kocbeka in matere Terezije, rojene Jurkovič.

Osnovno (ljudsko) dvorazredno šolo je obiskoval v Negovi, tri razrede meščanske šole je opravil v Radgoni, učiteljišče pa je uspešno zaključil v Mariboru z maturo leta 1882.

Svojo prvo službo je nastopil leta 1882 kot podučitelj v Žalcu, kjer je poučeval sedem let. Leta 1889 je prišel na Rečico ob Savinji, kjer je služboval kot učitelj leto in pol. 15. oktobra 1890 je po smrti nadučitelja Mihaela Tscheruja dobil mesto nadučitelja v Gornjem Gradu, kjer je ostal do upokojitve 31. decembra 1921 in do svoje smrti.

V Gornjem Gradu se je poročil z Mozirjanko Vilmo Hofbauerjevo, ki jo je spoznal že med službovanjem na Rečici. V zakonu se jima je rodilo šest otrok.

Fran Kocbek je bil izredno narodno zaveden in politično aktiven. Po njegovi zaslugi so v Gornjem Gradu razširili trirazrednico v štirirazrednico in leta 1908 zgradili novo šolo. Bil je na čelu slovenskega šolstva na Štajerskem. Bil je pobudnik in podpisnik slovite resolucije, napisane v Mozirju in predane cesarsko-kraljevemu ministrstvu za šolstvo na Dunaju. Z njo so zahtevali uvedbo slovenskih šol.

V Gornjem Gradu je bila na njegovo pobudo leta 1893 ustanovljena posojilnica, ki se je takoj vključila v Zadružno zvezo v Celju. Dolgo je opravljal tajniško delo in spodbujal nastanek novih hranilnic in posojilnic. Leta 1905 so zgradili posojilnico, zgradbo, ki še danes stoji veličastno sredi gornjegrajskega trga.

Narodna čitalnica je bila v Gornjem Gradu ustanovljena 1. maja 1880. S prihodom v Gornji Grad je Kocbek v njej aktivno sodeloval vse do smrti. Leta 1921 je bil izvoljen za predsednika čitalnice. 14. oktobra 1923 je bil odlikovan z odlikovanjem sv. Save V. stopnje za zasluge na kulturnem področju.

Leta 1908 je v Gornjem Gradu ustanovil pašniško zadrugo. S tem je veliko pomagal kmetom pri njihovih sporih z nadškofijsko upravo, ki je zahtevala izredno visoke najemnine za planinske pašnike. S Kocbekovo pomočjo so se kmetje organizirano uprli in v boju z nadškofijskimi oblastmi dosegli pomembne uspehe.

Vsekakor pa je bil Fran Kocbek pionir slovenskega planinstva. 20. avgusta 1893 je bil na ustanovnem občnem zboru Savinjske podružnice SPD v Mozirju izvoljen za prvega načelnika Savinjske podružnice. To težko in odgovorno nalogo je opravljal 34 let. V času njegovega vodenja so v Savinjskih planinah ob njegovi pobudi in trdem delu postavili precej planinskih koč in zavetišč, naredili, obnovili in markirali veliko planinskih poti in se s tem uspešno borili proti vse večjemu nemškemu vplivu v slovenskih planinah. Prvo kočo Savinjske podružnice so zgradili leta 1894 na Molički planini in jo na pobudo Antona Aškerca, mozirskega kaplana in dobrega Kocbekovega prijatelja, poimenovali Kocbekova koča. Žal jo je porušil plaz. Ob 105 letnici njene postavitve so jo leta 1999 obnovili. Pri planinskih dejavnostih je bil Kocbeku nepogrešljiv mentor prof. dr. Johannes Frischauf. Z njim si je začel dopisovati 15. julija 1893, osebno pa sta se srečala 23. septembra 1893 v Mozirju. V spomin nanj so na Kocbekovo pobudo poimenovali dom na Korošici Frischaufov dom. Ob 70. letnici rojstva pa mu je Kocbek namenil brošuro, v kateri je na kratko predstavil njegov življenjepis in njegove zasluge za slovensko planinstvo. Veliko zaslug sta imela Kocbek in Frischauf tudi pri gradnji in obnovi cestne povezave po Gornji Savinjski dolini do Logarske doline.

Fran Kocbek je bil uspešen tudi kot pisatelj. V mladih letih je zbiral pregovore in reke ter jih zapisal v knjigi Pregovori, prilike in reki, ki jo je predstavil v Ljubljani 1887 leta. Bil je vesten dopisovalec Planinskega vestnika, v katerem je objavil veliko člankov. Z Mihom Kosom je napisal Vodnik za Savinjske planine in njihovo okolico, sam pa leta 1903 napisal knjižico Savinjske planine - vodnik po gorah in planinah. Leta 1910 je začel izdajati Planinski koledar, ki je zaradi premajhnega zanimanja po štirinajstih letih prenehal izhajati. Kocbekovo zadnje delo je knjiga Savinjske Alpe – Spomenica ob 30-letnici Savinjske podružnice SPD, izšla leta 1926. Fran Kocbek je vse življenje posvetil planinam in Savinjski podružnici. Zato je z bolečino v srcu zapuščal mesto načelnika. Leta 1927 se je sedež podružnice preselil v Celje, za načelnika so izvolili Franca Tillerja, Kocbeku pa podelili naslov častnega načelnika. Fran Kocbek se s selitvijo sedeža Savinjske podružnice v Celje ni mogel nikoli sprijazniti. Kljub podelitvi naslova častnega načelnika se je v srcu počutil opeharjenega.

7. avgusta 1930 je za posledicami pljučnice umrl v Gornjem Gradu, kjer so ga v soboto, 9. avgusta 1930, pokopali na pokopališču pri cerkvi Sv. Magdalene.

V šolskem letu 1966/67 se je centralna Osnovna šola Gornji Grad na željo kolektiva šole in prebivalcev Gornjega Grada poimenovala po dolgoletnemu upravitelju in vsestranskem kulturnem delavcu Franu Kocbeku.

O Franu Kocbeku Osnovna šola Frana Kocbeka Gornji Grad

Irena Poznič,
prof. razr. pouka
(povzetek iz diplomske naloge, Gornji Grad, 2004)

Fran Kocbek
* 26. 1. 1863–7. 8. 1930
Foto: Dlib

Storije/G-L, Fran Kocbek - Narodne pripovedke in pravljice iz gornjegrajskega okraja

Savinjske planine - 1904/G-L: Fran Kocbek - Vodnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah

Nova Doba (1930)/G-L: Poslednja pot Franca Kocbeka

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti