Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Varneje v gore

05.05.2010

petek, 2. julij 2010, ob 15:00, Franci Savenc, ogledov: 1712

PZS: Ustrezna izbira cilja in poti je odločitev, ki odločilno pripomore k varno izpeljani turi.

Gore so izjemen naraven ekosistem, gospodarski vir in življenjski prostor rastlin, živali in ljudi. Podoba gora kot kraljestva neomejene svobode je s trajnostnim razvojem in vzpostavljeno odgovornostjo posameznika presežen mit. Planinska organizacija (Planinska zveza Slovenije in vanjo vključena planinska društva) s svojim programom skrbi za preventivne dejavnosti in po svojih najboljših močeh prispeva k varnosti v gorah. Članstvo v planinskem društvu vsakomur nalaga dolžnost, da ravna v skladu s Častnim kodeksom slovenskih planincev.

Obiskovalci gora se za stik z njimi odločijo zaradi najrazličnejših motivov. Za izvajanje dejavnosti v gorah prepoznavamo željo po gibanju v naravi v prostem času v vseh letnih časih, željo po različnih oblikah gibanja (hoja, plezanje, smučanje in sestavljene oblike gibanja), skrb za izboljšanje in ohranjanje zdravja, odkrivanje neznanega in novega ter doživljanje gora, željo po samopotrjevanju, begu v samoto in željo po hoji v skupini.

Ne glede na prevladujoči motiv, pa moramo s svojim vsakokratnim ravnanjem slediti ciljem varstva gorske narave. Gora je del pokrajine od vznožja prek pobočja do vrha – na vse strani neba enako. Spoznavajmo in varujmo gore, še posebej njihovo divjo naravo. V naravi smo vedno samo njeni varuhi in učeči se ter opazujoči gostje. Vsak obiskovalec gora ima do njih prost dostop, meje svobodnega delovanja pa so določene z naravnimi danostmi in zakonitostmi. Kadar vemo za te omejitve se dosledno ravnajmo po njih. Če smo v dvomu, se v prid naravi prostovoljno odpovejmo nepremišljenemu ravnanju.

Ne onesnažujmo gora, vse smeti odnesimo s seboj v dolino. Če je le mogoče, uporabljajmo javni prevoz ali poskrbimo za polno zasedenost avtomobilov. Med hojo izklopimo mobilne telefone; namesto, da hodimo z lažnim občutkom njihove varnosti poskrbimo za kakovostno pripravo na turo. Najmlajšim približajmo naravo kot posebno vrednoto in jih učimo živeti v naravi in z njo.

Gore so odprt prostor ne glede na socialne, narodnostne, rasne, spolne ali katere koli razlike med obis-kovalci. Razlike premagujemo s solidarnostjo, tovariško pomočjo, medsebojnim razumevanjem in sode-lovanjem. Gibanje v gorah ni samo telesna aktivnost temveč tudi vir etičnih, estetskih, poučnih, razisko-valnih, kulturnih in duhovnih vrednot. Vsak obisk gora je zato nenadomestljiv prispevek k naši splošni izobrazbi, razgledanosti in osebni rasti. S svojim ravnanjem spodbujajmo gorsko prebivalstvo pri doseganju trajnostnega razvoja. Prebivalci gora s svojim načinom življenja ohranjajo visokogorsko kulturno pokrajino in negujejo staro izročilo, zato jim namenjamo vso pozornost. Zato domačinom pokažimo, da jih cenimo oziroma spoštujemo njihovo vztrajanje v teh, za življenje in delo manj prijaznih pokrajinah.

Dejavnost prostovoljnega vodništva opravljajmo v skladu s predpisi in strokovno doktrino planinske organizacije. Najpomembnejši cilj vodenja je skrb za varnost vodenega, zase in za gorsko naravo. Večje vodene skupine je pametno razdeliti v več manjših in se do cilja odpraviti po različnih poteh. S tem izbolj-šamo varnost udeležencev in doživljajsko vrednost izleta ter zmanjšamo čezmerno obremenitev narave.

V gorah delujejo intenzivni naravni procesi, zato sprejmimo tveganje in prevzemimo odgovornost, kar pomeni skrb za svojo varnost in varnost preostalih obiskovalcev gora ter spoštovanje in upoštevanje nosilne sposobnosti narave.

Kot najpomembnejše dejavnike tveganja v gorah prepoznavamo neustrezno pripravo na odhod v gore (izbira cilja, opreme in sotovarišev), neizkušenost in nepoznavanje značilnosti gorskega sveta, neobvla-dovanje prvin gibanja in neuporabo zaščitne osebne opreme, bolezni in bolezenska stanja, ki jih obiskovalci prinesemo v gore.

Za hojo v gore potrebujemo védenje o gibanju in ravnanju v gorah ter o značilnostih gorskega sveta. Osnovno znanje, veščine in navade si lahko pridobimo na organiziranih vodenih turah, s sodelovanjem na gorniških šolah in tečajih, ki jih prirejamo planinska društva ter s samoizobraževanjem (učbeniki, priročniki, revije, svetovni splet). Na različnih vrstah gorniškega usposabljanja se naučimo upoštevanja in ohranjanja naučenega v praksi. Aktivnosti v gorah se lotevajmo le ustrezno usposobljeni in opremljeni, postopoma in z vajo.

Ustrezna izbira cilja in poti je odločitev, ki odločilno pripomore k varno izpeljani turi. Pri izbiri ture upoš-tevajmo svoje znanje in izkušnje, telesno pripravljenost, vzdržljivost in opremo. Temu prilagodimo željo po premagovanju naporov. Informacije o poti lahko že predhodno zberemo iz knjižnega vodnika posamezne gorske skupine in planinskega zemljevida, o turi se pogovorimo z nekom, ki je pot pred kratkim že prehodil ali domačinom, ki pozna in spremlja trenutne razmere. Upoštevajmo nasvete strokovnjakov in spoštujmo morebitno zaporo poti! Pomembno je, da ne precenjujemo svojih sposobnosti. V časovnem poteku ture načrtujmo nekaj rezerve, ki nam bo prišla prav ob nepričakovanih zapletih.

Tik pred odhodom v gore preverimo najnovejšo kratkoročno vremensko napoved za gorski svet. Svojcem natančno povejmo, kam gremo in kdaj se nameravamo vrniti, da bodo, če nas v dogovorjenem času ne bo domov, znali pravilno ukrepati. Med turo stalno spremljajmo razvoj vremena in mu prilagodimo njen potek.

Nastanek vročinskih neviht je tesno povezan s »pasjimi dnevi«. Najkasneje do opoldanskih oziroma zgodnjih popoldanskih ur se moramo umakniti z izpostavljenih mest, kjer je možnost za pojav strele precej večja kot drugje. Posebej nevarna so izpostavljena kamninska območja, kjer nam rdečkasti barvni odtenki v skalovju izdajajo prisotnost kovinskih mineralov. Pri vremenski napovedi moramo pozorno poslušati ali so možne le posamezne nevihte (krajevni značaj) ali pa se bodo v popoldanskem času pojavljale plohe in nevihte v splošnem. Slednje pomeni, da je verjetnost njihovega nastanka nad večjim delom Slovenije dokaj velika. Nad hribi se takšna juha še hitreje skuha, zato ni priporočljivo, da pojeste še vročo, ker se boste lahko opekli.

Nevihte se pojavljajo zelo različno, včasih lahko spremljamo in kontroliramo njihovo gibanje, drugič pa je njihov razvoj hiter in od nas zahteva takojšnje ukrepanje. Opazovanje nastanka in gibanja nevihtnega oblaka v soseščini je lahko prav zanimivo početje, ki nam popestri izlet, če se seveda vse skupaj ne obrne nad nas. Ko se začnejo oblaki v dopoldanskem času naglo razraščati v višino (tudi do nekaj kilometrov), kar lahko od strani dobro vidimo, je to zanesljiv znak za umik oziroma spremembo poteka naše poti. Povsem drugače pa je, kadar nastajajo tovrstni vremenski pojavi nad nami in smo sredi dogajanja, zato ne moremo spremljati razvoja kopaste oblačnosti. V takem primeru je ob nadaljevanju vzpona tveganje, da nas ujame nevihta še toliko večje.

V primeru »nevihtne vremenske napovedi« se izogibajmo ciljev, s katerih ni možen hiter in varen umik na varno in tistih delov planinskih poti, kjer imamo že omenjeno naravno prisotnost kovin ali pa imajo oznako zahtevna ali zelo zahtevna pot.

V najtoplejšem delu leta so zaradi večje nestabilnosti ozračja vremenske napovedi za vzpeti svet še nekoliko manj zanesljive. Če so sredi tedna obeti za vikend dobri, ni rečeno, da bodo takšni tudi v petek! Predvsem pa jih moramo pogosteje preverjati oziroma posodabljati. Trditev, da nismo natančno vedeli, kakšno vreme nas bo čakalo na turi, je vse prej kot objektiven izgovor v primerih, ko nas tudi v resnici med turo ujame slabo vreme. Dostop do vremenskih informacij pred odhodom in spremljanje teh ter aktualnega vremena so postali z razvojem medmrežja in mobilnih telefonov stalnica naših gorniških potepanj. Še posebej, če na turi res obstaja možnost, da bi šlo kaj narobe zaradi vremena.

Sicer pa se je treba v vremenskem smislu na turo pripraviti tako, da se na njej sploh ni treba ukvarjati z vremenom. To pomeni, da izberemo vremenski napovedi primeren cilj in potek poti. V tem delu leta je potrebno še posebej razlikovati med prisojami in osojami. Povsem zgoraj tudi zaradi morebitnih snežišč, na katerih so pogosti zdrsi, nižje pa predvsem zaradi vročine. Zato se izogibajmo daljšim popoldanskim vzponom prek odprtega, »sončnega« sveta, še posebej, če so z nami otroci.

Tako kot v vsakem letnem času, velja tudi za poletje v vzpetem svetu star slovenski pregovor »dež za soncem mora biti, za veseljem žalost priti«.

mag. Miha Pavšek in mag. Borut Peršolja,
Planinska zveza Slovenije
 

Oznake: USP
eXTReMe Tracker