Prve proste ponovitve v Paklenici
Tradicionalna Paklenica
Tadej Krišelj in Luka Krajnc sta se ravno dobra vrnila iz letnega mednarodnega srečanja v Angliji. Plezala sta smeri do ocene E6 in bosta o tem v kratkem pripravila obširnejšo reportažo. Kakor bolj ali manj vsi, ki smo se kdaj udeležili tovrstnega srečanja, sta tudi onadva prišla domov v zelo, zelo “tradicionalnem” razpoloženju. Verjetno bi najraje pometala vse svedrovce iz vseh pakleniških smeri. Tega nista storila, sta pa vseeno pobrskala po vodniku in našla nekaj smeri, ki so še čakale na prve proste ponovitve. Glavni projekt, ki je kar klical po prostem vzponu je bila smer Srček. V predhodnem obisku sta nekoliko popravila inštalacijo, zamenjala nekaj starih svedrovcev in dodala nekaj klinov. Smer se je izkazala za izredno dober prosti trad cilj, z najtežjim raztežajem ocenjenim z IX- ostalo pa tja do VIII-.
V Stubu sta nato plezala Polmesec in zopet opravila prvo prosto ponovitev. 250 metrov dolga smer je v najtežjem raztežaju dosegla težave z oceno VII+/VIII-, ostalo pa je bilo precej lažje. Omembe vredno je vsekakor, da pride prav Camalot št. 3. Na sestopu sta se spustila preko smeri Feferon v spodnjem delu Stuba in najtežji raztežaj osvobodila šopov trave. Naslednji dan sta se je lotila od spodaj in ponovno našla zelo lep in priporočljiv cilj za vplezane alpiniste. Ocene do vrha Stuba so VIII+, VIII-, V. Za zadnjo sta si privoščila smer Čarovnica, ki nastopa v znani alpinistični propovedki iz polpretekle zgodovine. Glavni junak Janez Sabolek – Sabla je v tej smeri poizkušal plezati kar po bršljanu a na koncu s celim šopom zelenja seveda odletel. Luka in Ante sta smer, ki ima na prvi pogled nekoliko sumljivo pečevje dobro očistila in dodala kak klin in nastala je, tako kot je skoraj pravilo v Pakli, obiska vredna smer. Najtežji raztežaj je dolg 50 metrov in težak VIII, ostalo pa dosega peto stopnjo. Luka je vse plezal prosto, Ante pa prosto Feferon in Polmesec, v ostalih pa mu je zmanjkal kak meter.
Za avanture in malo bolj kompleksnega plezanja željne plezalce je torej še ostalo nekaj smeri katerih duha in karakterja še ni pokončala vrtalka. Ostalo jih je odločno premalo a o tej temi smo na teh straneh namenili že kar nekaj prostora in zato jadikovanje nad žalostnim dejstvom tokrat izpuščam.
Tudi Luka Lindič in Matic Jošt sta se v Paklenici igrala s frendi in jebicami. Začela sta s Cvrčevim stebrom (VIII-/VII, VI, 300 m) in naslednji dan nadaljevala z Lažnivko (VII) v kateri se jima je pridružil Silvo Karo, ki je bil v Paklenici na zasluženem oddihu po napornem filmskem festivalu. Zadnji dan sta se Matic in Luka vseeno odločila, da vpneta kak svedrovec in sicer v eni prvih znanilk pakleniške pogube, smeri Welcome to Hell or Paradise. Brata Remy sta najtežji raztežaj potegnila preko gladke old school plošče, ki je Luki zadal uspeh v drugem poizkusu.
Stene nad Arcom
Grega Lačen in Miha Hrastelj sta minuli vikend plezala v Arcu. Preplezala sta dve daljši smeri. Prvi dan sta v prvem stebru Monte Casale plezala v spodnjem delu navrtano smer ManI di Fata (6b+) in zgoraj neopremljeno in nekoliko majavo Via Vedovello (VI). Vsa skupaj je naneslo 700 metrov. Drugi dan sta se odpravila v steno Il Dain in tam preplezala Il Volo dell'Airone cenerino (7a+, 350 m), ki je bila udobno opremljena s svedrovci.
Maja Lobnik in Borut Naglič sta v istih koncih, v Cimi della Coste, plezala kombinacijo Destinazione Paradiso in Diedro Martini (VII, 600 m), v nedeljo pa v Monte Casale, Via Alba Chiara (VI+, A1, 700 m). Smer je bila resna in je zahtevala precej občutka za orientacijo, plezala sta skoraj deset ur.
Srečno!
Tomaž Jakofčič