Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planinci, alpinisti - 14.08.1975

14.08.1975

Kamniške alpe

VUZENICA - MUTA priredi v soboto, 16., in nedeljo, 17. avgusta, izlet za transverzalce v Kamniške Alpe. Prevoz z osebnimi avtomobili do Jezerskega, nato bo pot potekala prek Češke koče na Kočno, Grintovec, do Cojzove koče na Kokrškem sedlu. Vsa nadaljnja pojasnila o izletu lahko dobite pri predsedniku in tajniku društva.

Trbiška zijalka in Erjavčeva jama

JAMARSKI KLUB ČRNI GALEB, PREBOLD, vabi planince in druge ljubitelje narave na četrti pohod. Na njem si bomo ogledali Trbiško zijalko in Erjavčevo jamo med Lučami in Iglo, dve največji in najlepši jami v Zgornji Savinjski dolini Obe sta lahko dostopni. Potrebna je planinska oprema in ročna svetilka. Zbirališče in odhod proti jamama bo med 8. in 9. uro v nedeljo, 17. avgusta, z avtobusne postaje Luče. Od tod bomo krenili proti Trbiški zijalki in nato mimo Igle v Egavčevo jamo. Razšli se bomo na avtobusni postaji pri Igli.

Julijske Alpe

Krnica, Kriška stena, Škrlatica, Kriški podi, Razor, Prisojnik in Vršič.

PD TAM PRIREDI IZLET V JULIJCE: Odhod avtobusa bo 23. avgusta ob 3. uri zjutraj izpred Mariborskega dvora, postanek pri Žoharju in v Hočah. Povratek v Maribor je predviden za 24. avgust okrog 21. ure. Cena izleta je 90 din za člane, za mladince in pionirje v spremstvu staršev pa 50 din, če ne zahtevajo svojega sedeža. Planinske skupine ali posamezniki se lahko prijavijo predsedniku društva Henriku Uranu, Plečnikova 1, Maribor, ali po telefonu 32-321, interna 473, do vključno srede, 20. avgusta. Za izlet je potrebna planinska oprema - predvsem dobra obutev.

Triglav

PD VUZENICA - MUTA PRIREDI 23. in 24. avgusta izlet na Triglav. Odhod 23. avgusta ob 4.30 z avtobusom s postaje Vuzenica — Muta. Prevoz preko Bleda, Pokljuka do Rudnega polja. Istega dne do doma Planike pod Triglavom, kjer bo nočitev. Drugi dan v zgodnjih jutranjih urah vzpon na Triglav in vrnitev do avtobusa. Na Bledu bo daljši postanek, kjer se bodo udeleženci lahko tudi kopali. Vrnitev na Muto in v Vuzenico v nedeljo v večernih urah. Cena izleta: odrasli 150, šolska mladina 70 din. V ceno so vključeni avtobusni prevoz, enolončnica, čaj in nočitev v domu Planika. Udeležnci morajo imeti gojzarice, vetrovko, nahrbtnik in toplo obleko. Prijave sprejemata Bogo Mrakič in Ernest Preglav do zasedbe avtobusa. Ker so letos v gorah še skoraj zimske razmere, društvo naproša vse, ki se nameravajo izleta udeležiti, za skrajno previdnost. Izlet bo vodil Bogo Mrakič. Če bo slabo vreme, bo izlet preložen.

 

 


 

četrtek, 14. avgust 1975, ob 10:00, Inko Bajde, ogledov: 2203

Večer, Planinci, alpinisti - Inko Bajde: Člani odprave Andi 1975 doma, Po poljski smeri na vrh Egierja, Kategorizacija alpinistov po sovjetsko; Milan Cilenšek, V spomin...; Dan planincev: Letos na Snežnik; Izleti: Kamniške Alpe, Trbiška zijalka in Erjavčeva jama, Julijske Alpe, Triglav; drugo: Koča na Gozdu prenovljena.

Člani odprave Andi 1975 doma


ŽE PRED ODHODOM NAŠE DRUGE ALPINISTIČNE ODPRAVE V JUŽNOAMERIŠKE ANDE SMO O NJEJ OBŠIRNO POROČALI V VEČEROVI PLANINSKI RUBRIKI. PRED DNEVI SE JE ODPRAVA VRNILA, ZATO LAHKO O NJENEM DELOVANJU ZAPIŠEMO NEKOLIKO VEČ.


BAZNO TABORIŠČE NA VIŠINI 3950 m

Zaradi težav z opremo, ki je še čakala v skladiščih, je sedem članov odprave 20. junija odpotovalo iz Lime. Kljub nepopolni alpinistični opremi so zaradi aklimatizacije poskusili vzpon na Yanaraju, 5145 m visok vrh, edini v okolici, ki je bil dostopen brez popolne alpinistične opreme. Vzpon jim je uspel, tri dni kasneje pa so za glavnino prispeli iz Lime z opremo vred še Herzog, Jeromen in Rupar. V dolini Yanganuco, v delu, imenovanem Demanda, na višini 3950 m, je predhodnica v tem času že postavila bazno taborišče, odkoder so kasneje nadaljevali vzpon na vzhodni greben Chacraraju Este (6000 m). Vse je potekalo po predvidenem načrtu: naveze so izmenično napredovale, postavljale višinska taborišča — skratka, na gori so bili vsi zaposleni.

PADEC V SMRT

Tretjega julija sta Osterman in Golli na grebenu premagala že nekaj zahtevnih mest in dosegla višino 5400 m. Tedaj pa se je zgodilo nekaji nepredvidenega. Odlomil se je vršni del grebena in skupaj z navezo zgrmel v globino.
Trojna naveza, ki je sledila prvi v razmaku nekaj sto metrov, je prekinila nadaljevanje vzpona in ob 14. uri po dogovorjeni radijski zvezi sporočila žalostno novico drugim udeležencem odprave. Vodja Sandi Blažina se je takoj lotil reševalne akcije. V trenutku, ko je izvedel za nesrečo, je bil oddaljen le uro hoda od mesta, kjer sta po 400 - metrskem padcu čez južno steno pristala oba ponesrečenca. Igorja Gollija so našli mrtvega v razpoki, Marjana Ostermana pa na srečo živega in brez hujših poškodb. Sledil je težaven transport ponesrečencev, ki se je končal šele 5. julija, ko so popolnoma izčrpani dosegli bazno taborišče.

VZPON NA 6400 m  VISOK CHOPICALQUI

Po tragičnem dogodku, je - jasno - odprava opustila misel na Chacraraju; ker pa so bile vozovnice in vsi drugi aranžmaji prirejeni za konec julija, so se odločili, da bodo odpravo nadaljevali v skrčenem obsegu in se  osredotočili na območje najvišjih vrhov skupine - v okolici Huascarana (6768 m). Prvenstvenemu vzponu na Huascaran so se zaradi prevelikih objektivnih nevarnosti odpovedali, v zameno pa sta sledila nič manj uspešna in zanimiva vzpona na najvišji vrh v skupini - na 6400 m visok Chopicalqui in na 5800 m visok Pisco Oeste, s katerim se je tudi končala alpinistična dejavnost odprave, ki je zadnjega julija iz Lime odpotovala v domovino.

INKO BAJDE

Po poljski smeri na vrh Eigerja

Edi Drofenik in Rajko Robnik, oba člana AO Črna na Koroškem, sta v začetku tega meseca kot prva Jugoslovana preplezala severovzhodno steno Eigerja po poljski smeri. Znano je, da so že 1971. leta pod Eigerjem taborili štajerski in šoštanjski alpinisti, ki so že takrat poskušali osvojiti vrh Eigerja po dveh smereh. Mešane naveze so naskočile japonsko direttissimo in poljsko smer, vendar so se vrnile skoraj iz polovice stene, ker se je vreme nenadno spreobrnilo. Dve  leti pozneje je šoštanjski navezi, ki je hkrati tudi prva jugoslovanska naveza, uspelo priti čez direttissimo. Zadnja ponovitev poljske smeri, ki sta jo opravila koroška alpinista, pa je po neuradnih vesteh menda šele tretja nasploh.

I. BAJDE

Kategorizacija alpinistov po sovjetsko

Že dalj časa je med alpinisti aktualno vprašanje kategorizacije, in prav zato bi morda bilo zanimivo vedeti, kako je to urejeno pri Sovjetih. V Sovjetski zvezi imajo na tem področju že večletne izkušnje - seveda se njihova alpinistična dejavnost (alpinistična tekmovanja v plezanju, izurjenosti idr.) precej razlikuje od zasnove alpinističnega udejstvovanja pri nas.

Mojster športa mednarodnega razreda postane lahko le tisti, ki je najmanj trikrat sodeloval v navezah, ki so na prvenstvih ZSSR dosegle eno od prvih treh mest. Za osvojitev mojstrskega naslova morajo moški zbrati 20 točk, ženske pa 12, pri čemer točkujejo prvo mesto na prvenstvu ZSSR z 20 točkami, prvo mesto v I. skupini s tremi točkami in v II. skupini z eno točko. Ocenjujejo torej dosežke na alpiniadah, česar pri nas nimamo. Kandidati za mojstra v spodnjih ali "nižjih" razredih - alpinisti I., II. in III. razreda - pa morajo opraviti določeno število vzponov do predpisane težavnostne stopnje kot prvi ali drugi v navezi.

Značilna za tak način razvrščanja je tudi spontana rast - ali z drugimi besedami: naslednji višji razred lahko dosežejo alpinisti le po predhodnem razredu - ne morejo torej preskakovati posameznih razredov. Skratka, treba se je trdo boriti in za dosego nazivov veliko žrtvovati - niti talenti ne morejo zablesteti v letu ali dveh.

I. BAJDE


Koča na Gozdu prenovljena

Koča na Gozdu, ki ždi na nadmorski višini 1226 m ob cesti Kranjska gora - Vršič, je bila že hudo potrebna nove strehe. Kranjskogorski planinci so s prostovoljnim delom streho koče povsem obnovili, minulo nedeljo pa so kočo ponovno odprli.



V spomin...

Štiriinšestdeset strani branja in štiri strani fotografskih prilog nam je za avgust pripravilo uredništvo Planinskega vestnika. In od teh 64 strani je kar osmina žalostnega branja - spominov na dva velika človeka, na dva velika gornika, ki sta umrla. Iz življenja Joža Čopa je izluščil najlepše bisere Miha Potočnik, Barbki Lipovšek - Ščetinin pa sta posvetili svoje misli Darinka Petkovšek in Ljiljana Avčin.

Pet piscev je prispevalo v avgustovski številki sestavke iz alpinizma: Mitja Košir (Strah - pisec se spominja, kako ga je skupaj s prijateljem pred desetimi leti zasul plaz), Viki Grošelj (Štirje septembrski dnevi), Drago Bregar (Lyskamm) ter Pavel Sivec in Zdravko Likar (Spomini na Mont Blanc). Poleg tega je še devet alpinističnih novic, med njimi zelo zanimiva Stoletna kronika Treh Cin. V kartoteki prvenstvenih vzponov pa je našla mesto severovzhodna stena Jerebice.

Zanimivi so planinski sestavki. Vilko Mazi piše, kako je na morju doživljal gore (sestavku z naslovom Planine in morje je dodal panoramsko risbo vrhov, s katerih je videti Jadran); Tone Strojin nam v sestavku Na visokem vrhu sredi Atlantika predstavlja najvišji vrh Kanarskih otokov Pico de Teide; zelo vedro je orisala svoje "družinsko planinsko društvo" Urša Kolenc, ki je na koncu zapis okrasila še z malo plezarijo, medtem ko nam je Lado Božič predstavil idrijske poti. Tudi planinskih društvenih novic je devet; med njimi je najpomembnejša poročilo o 12. redni skupščini PZS.

V PV 8 bomo s ponosom brali zapis Pavleta Šegule Red zasluge za narod z zlato zvezdo za V. JAHO: predsednik Tito je s tem visokim priznanjem odlikoval naše himalajce za uspešno odpravo na Kangbačen. Zanimiv zapis je prišel z one strani Atlantika: Mitja Bevc predstavlja opuščeni rudnik živega srebra Nova Idrija (New Idria) v Kaliforniji, ki so ga poimenovali po naši Idriji. Vladimir Pleničar je prispeval sestavek Razmišljanja ob jubileju - ob 80 - letnici Planinskega vestnika in 65 - letnici Lovca, dva zapisa pa sta posvečena 25 - letnici planinskega društva Nova Gorica. Temu jubileju je v PV 8 posvečena tudi pesem Ludvika Zorzuta. Iz Pesmarice okrožne tehnike KPS iz leta 1943 je tokrat pesem Partizanska žena, Rudi Zaman pa je prispeval tri pesmi: Avtostop gornika, Večer in Biva. Samostojni sestavek v številki je še zapis Nejca Zaplotnika Na strmih snežiščih, vsebino pa zaokrožajo en zapis iz planinske literature, trije zapisi iz varstva narave (med njimi: Nobenih cest, nobenih žičnic več v Alpah? ) ter osem novic, v rubriki Razgled po svetu (naj med njimi posebej omenim dve: Smrt zaradi ohlajenosti in pa Jugoslovanski delavci so zgradili na Jungfraujochu najviše ležečo planinsko postojanko v Švici - 3454 m).

M. CILENŠEK

Dan planincev:

Letos na Snežnik!

Tradicionalni dan planincev bodo slovenski gorniki letos proslavili na Sviščakih pod Velikim Snežnikom, in sicer v nedeljo, 14. septembra. Prireditelj letošnjega srečanja, kije posvečeno 30-letnici osvoboditve, je PD Ilirska Bistrica. Na predvečer dneva planincev bodo mladinci priredili na jasi pred planinskim domom veliko kresovanje, na dan slavja bo ob 11. uri osrednja proslava, zatem pa bodo izleti na vrh Velikega Snežnika in v okolico Sviščakov. Ilirskobistriški planinci bodo v ta namen zagotovili vodnike, za to priložnost pa bosta na voljo tudi spominski žig in pa značka. Čez Snežnik pelje peš pot E 6, ki so jo odprli 24. maja letos, 6. julija pa so na Velikem Snežniku odprli planinsko pot prijateljstva Snežnik - Snježnik, Snežnik pa je tudi obvezna točka razširjene slovenske planinske poti.

Ilirskobistriški planinci prisrčno vabijo vse slovenske planince, naj obiščejo njihov lepi gorski svet. Bralcem in uredništvu Večera so poslali razglednico s pozdravi in vabilom.

 


 

eXTReMe Tracker