Večer, Planinci, alpinisti - Milan Cilenšek: Planinske koče in poti, Peca, Vzgojne akcije 1975, Novi izobraževalni center, Osnova je načrtovanje; Inko Bajde: Od Paklenice do Visokih Tater, 16 in 27 vzponov; F. Matko: Planinska šola v Murski Soboti; Uroš Župančič: Najlepše darilo gornikom; Izleti: Gorssglockner - slapovi Krimml.
• Vzgojne akcije 1975
Mladinska komisija pri PZS bo tudi letos priredila tečaje za bodoče vzgojne planinske delavce. Tako bodo v poletnih mesecih trije tečaji za mladinske vodnike (na Peci od 20. do 27. julija ter v Vratih od 28. julija do 5. avgusta in od 20. do 28. avgusta). V dneh od 13. do 20. avgusta pa bo v Vratih tečaj za mentorje mladinskih odsekov pri planinskih društvih.
M. C
• Novi izobraževalni center
Planinska zveza Slovenije je dobila v najem parcelo velikosti 4000 kv. m v dolini Bavšice. PZS ima tudi prednost pri nakupu parcele. Ko bo na Kaninu dograjena planinska koča, bodo tudi na parceli v Bavšici zgradili planinsko postojanko. Že prihodnje leto pa bo mladinska komisija pri PZS usposabljala na parceli v Bavšici bodoče mladinske vodnike. Tako bo nastal v tem delu naših gora novi mladinski planinski izobraževalni center.
M. C.
Od Paklenice do Visokih Tater
Kljub slabim vremenskim razmeram v letošnjem letu so bili alpinisti AOPD TAM ves čas zelo dejavni. Poleg uspešnih vzgojnih akcij, pomoči pri dejavnosti društva in izvedbi plezalne šole so doslej opravili že več kot 70 vzponov, med katerimi ne manjka tudi tistih z višjo težavnostno stopnjo.
Letošnji program odlikuje pestra izbira ciljev - od Paklenice prek taborov na Korošici, Klemenči jami pod Ojstrico, Okrešlju, Kamniškem sedlu in Raduhi do obiska Julijcev in do prijateljskega srečanja s Čehi v Visokih Tatrah, kamor bodo odpotovali 26. julija. Tabora v Tatrah se bodo udeležili štirje člani odseka, ki so se lansko leto seznanili s češkimi alpinisti v Treh Cinah (Italija) in si z njimi že dalj časa dopisujejo.
Od smeri, ki so jih plezali v zadnjem času, naj omenimo Perčičevo - spominsko v steni Vežice, Virensovo v Koglu nad Kamniško Bistrico, kamniško v Vršičih - Korošica, diagonalno v južni steni Planjave, originalno v steni Raduhe in druge.
I. B.
Osnova je načrtovanje
Po 12. redni skupščini PZS - skupščina je bila 31. maja in o njej smo obširno poročali - je osnova smotrnega dela v planinski organizaciji načrtovanje. Za nekatera področja - v investicijo, članstvo, obiski koč idr. - ima planinska organizacija evidenco že utečeno. Toda to ni dovolj. Zato je glavni odbor PZS imenoval posebno komisijo, ki bo v sodelovanju s finančno in organizacijsko komisijo ter komisijo za samoupravni sistem izdelala osnove srednjeročnega delovnega načrta planinske zveze Slovenije.
M. C.
Planinska šola v Murski Soboti
Slušalci osnovne planinske šole v Murski Soboti so imeli še zadnje predavanje iz programa v šolskem letu 1975. Po predavanju Frančka Vogelnika iz Maribora o vremenoslovju je namreč bilo v soboškem klubu mladih testiranje vseh slušateljev. Pri znanju iz celotnega programa planinske šole so vsi kandidati pokazali precejšnjo mero znanja, ki jim bo v veliko korist pri nadaljnjem udejstvovanju v gorah. Vsi slušatelji so prejeli potrdila in spominske značke, ki jih podeljuje komisija za vzgojo in izobraževanje pri planinski zvezi Slovenije.
Tekst in foto: F. MATKO
Najlepše darilo gornikom
ČEZ TRI LETA BODO SLOVENSKI PLANINCI SLAVILI 200 - LETNICO PRVEGA VZPONA NA TRIGLAV - V POČASTITEV TEGA VELIKEGA PRAZNIKA BODO ODPRLI ŠTEVILNE NOVE IN PRENOVLJENE PLANINSKE POSTOJANKE
Že nasploh v zadnjih letih, zlasti pa v počastitev stoletnice jugoslovanskega planinstva (1874 -1974) in osemdesetletnice slovenskega planinstva (1893 -1973), je več kot 85.000 ljubiteljev in obiskovalcev gora često zavihalo rokave in poprijelo za krampe in lopate, kadar je bilo treba storiti kaj dobrega in lepega za napredek in zdravo rast množičnega, rekreativnega planinstva ter za vzpon kakovostnega plezalnega športa.
Načrtni kulturni vzgoji in šolanju gornikov posvečajo naša planinska društva prvo in glavno skrb - da bi preprečila lažje in hujše ter zlasti smrtne nesreče v gorah. Naš čudovit in mogočen gorski svet obišče vsako leto poleti in pozimi več kot milijon domačih in tujih gornikov, smučarjev, izletnikov in plezalcev. Zlasti sredi poletne sezone so naše planinske postojanke mnogo pretesne, da bi zadostile vedno večjim željam in potrebam bolj ali manj razvajenih obiskovalcev. Planinci nenehno obnavljajo, večajo in modernizirajo planinske domove, koče in zavetišča ter grade nove, da bi omilili pereč in čestokrat zelo kritičen prenočitveni problem v slovenskih planinskih postojankah.
Kot mravlja marljivi planinci so na Pohorju, v koroško - štajerskih gorah, v Savinjskih in Kamniških Alpah, Karavankah in zlasti v Julijcih zgradili in obnovili, zvečali in modernizirali vrsto planinskih postojank: Kocbekov dom na Korošici, Zoisovo kočo na Kokrškem sedlu, Prešernovo kočo na Stolu, Zasavsko kočo na Prehodavcih, Tržaško kočo na Doliču, Tičarjev dom na Vršiču, Vodnikov in Staničev dom pod Triglavom in druge. Slovenska planinska skupnost z več kot 130 planinskimi društvi, sto mladinskimi odseki, 30 alpinističnimi odseki in alpinističnimi sekcijami je že začela načrtne priprave za največji praznik slovenskega planinstva, ki se naglo bliža. Slovenski gorniki bodo z množičnimi delovnimi akcijami, z alpinističnimi odpravami v gore vseh celin, s kulturnimi in vzgojnimi akcijami, s kakovostnimi predavanji in proslavami ter s preprečevanjem planinskih in alpinističnih nesreč dostojno proslavili dvestoletnico prvega vzpona na Triglav (25. avgusta 1778). To bo velik praznik vseh slovenskih in jugoslovanskih gornikov. Do leta 1978 nameravajo zgraditi nove planinske postojanke na Kaninu, pod Mangartom, pri Krnskem jezeru, na Golici, pod Spičkom, novi - že četrti Aljažev dom v Vratih, novo kočo na Vodinah pod Dolgim hrbtom, Skuto in Rinkah ter novi Triglavski dom na Kredarici; popraviti, modernizirati in zvečati pa nameravajo še vrsto drugih, nujno potrebnih planinskih domov, koč in zavetišč v visokogorskem svetu, sredogorju in predgorju. To bo brez dvoma velik in pomemben prispevek k visokemu, dvestoletnemu jubileju Triglava.
UROŠ ZUPANČIČ
16 in 27 vzponov
ZARADI NOVEGA SNEGA V GORAH NEMOGOČE RAZMERE
Kljub slabemu vremenu so ob dnevu borca številni planinci in alpinisti obiskali gore. Živahno je bilo na Korošici, kjer so se poleg planincev zbrali tudi alpinisti iz Maribora in Kranja in celo z Reke. Sedem članov in pripravnikov AO Kozjak je opravilo 16 vzponov v Dedcu in Vršičih.
Na Okrešlju so trenirali smučarji, nič manj zavzeto pa začetniki letošnje plezalne šole celjskega alpinističnega odseka, ki so opravili 27 vzponov. Tabora se je udeležilo dvanajst začetnikov, ki so plezali v Turški gori, Mali Rinki in Štajerski Rinki. Zaradi neurja in nenehnega slabega vremena so morali zadnji hip odpovedati alpinistični tabor v Krmi. Novi sneg je za nekaj časa onemogočil plezanje. Tako sta se morala vrniti Ivan Šturm iz AO Impol in Franci Gselman iz AO Kranj; namenjena sta bila v Centralne Alpe. Dejala sta, da so razmere v gorah naravnost nemogoče. Tudi alpinisti, ki so nameravali izvesti ledeniške tečaje na ledeniku Pasterca pod Grossglocknerjem, so razočarani ostali doma.
INKO BAJDE