Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planinci, alpinisti - 03.07.1975

Večer, Planinci,alpinisti - Milan Cilenšek: tranzverzala kurirjev in vezistov, Joža Čop, Vodnik 30 izletov po Hrvatskem zagorju, Tečaj za instruktorje varstva narave; Inko Bajde: V Krmo na alpinistični tabor, 28 vzponov in tečaj za alpiniste, Alpinistični vodnik Stijene Hrvatske.

V Krmo na alpinistični tabor

Letošnji letni alpinistični tabor bo v Zgornji Krmi - pri lovski koči. Pričetek tabora bo 6. julija, trajal pa bo do 13. julija. Za vodjo so izbrali Janeza Gradišarja, pomočnik vodje in dežurni reševalec pa bo Uroš Župančič. Udeleženci morajo s seboj prinesti vso letno plezalno opremo, hrano in šotore za prenočišče, biti pa morajo tudi obvezno zavarovani. Prijavijo se lahko posamezni alpinisti, starejši pripravniki pa le v navezi z alpinistom, in to prek svojega odseka na komisijo za alpinizem pri PZS. Za vsak plezalni dan dobijo prijavljenci dnevni prispevek v višini 60 dinarjev.

I. B.

28 vzponov in tečaj za alpiniste

Strokovna komisija za alpinizem pri TTKS Ravne na Koroškem je 21. in 22. junija organizirala alpinistični tečaj na Okrešlju. Vodil ga je načelnik alpinistične sekcije Mežica Milan Kolar. Od 19 udeležencev je bilo kar 14 pripravnikov, ki so uspešno končali letošnjo plezalno šolo na Uršlji gori Opravili so  28 vzponov, in sicer v Hudem prasku (vzhodni greben Mrzle gore), Turški gori (Tschadova, Szalay-Gerin) in v Mali Rinki (vzhodna). V tabor so vključili tudi predavanja o opremi, nevarnostih v gorah, orientaciji in prvi pomoči

19. julija bodo priredili obširnejšo akcijo za alpiniste iz vse Mežiške doline. Tečaj bo pod Grossglockneijem, na njem pa bodo obravnavali zimsko in letno plezalno tehniko.

I B.

• Alpinistični vodnik Stijene Hrvatske

Alpinistični vodnik Stijene Hrvatske je Zlatko Smerke, znani hrvaški alpinist, v zadnjem času pa predvsem publicist  in avtor številnih knjig s podobno tematiko, pred časom že oddal v tiskarno NIŠP Varaždin. Pred dnevi je oddal tudi dopolnila, s katerimi so odlašali naši alpinisti. Če bo vse šlo po načrtu, bo vodnik konec julija ali v začetku avgusta že na naših knjižnih policah. Izvedeli pa smo tudi, da pripravlja Smerke že novi vodnik za alpiniste; zajemal naj bi vsa plezalna obmiočja v Jugoslaviji razen Slovenije.

I. B.

Dvainosemdeset let imamo Slovenci svojo planinsko organizacijo  in dvainosemdeset let je imel starosta slovenskih alpinistov in gorskih reševalcev Joža Čop. Ta požrtvovalni tovariš v gorah, znan daleč naokoli po iskrenem značaju, izredni srčni kulturi in šegavosti, je minulo soboto na Jesenicah za vedno zatisnil oči.

Rodil se je 27. marca 1893 v družini bohinjskih fužinarjev, in zvest železarski tradiciji se je izučil za valjavca in nato zaposlil v jeseniški železarni; skoraj pol stoletja je delal med ognjenimi kačami.

Joža in gore so bili eno. Ni je bilo sobote in nedelje, da se ne bi napotil v gore: njegova velika ljubezen so bile stene, predvsem Triglav s slovito severno steno. Tako je opravil Joža v stenah Triglava, Škrlatice, Rokavov, Mojstrovke, Jalovca in drugih vrhov nešteto nepozabnih prvenstvenih vzponov. Najtežjo in najslavnejšo smer pa je v navezi s Pavlo Jesihovo preplezal med 26. in 30. junijem 1945 - torej natanko pred tridesetimi leti. To smer imenujejo slovenski alpinisti Čopov steber. Naš Joža pa je preplezal tudi mnoge francoske, švicarske, italijanske in avstrijske gorske vrhove, da, celo na daljne albanske vrhove, kamor silno redko zaide naš človek, je stopila Joževa noga. Joža pa svojih izjemno bogatih izkušenj iz sten ni ljubosumno skrival: nesebično jih je prenašal na mlajše rodove. Na številnih alpinističnih taborih v Vratih - pod njegovim priljubljenim Triglavom je Joža Čop učil mlajše alpiniste, kako je treba plezati in kako se je treba vesti v gorah. Kot. gorski reševalec je Joža več kot petdeset let zahajal v gore ponoči in podnevi, v jasnem vremenu in v snežnih viharjih, da bi le rešil iz objema smrti gornika, ki mu je spodrsnilo ter je nemočen, s hudimi poškodbami, večkrat celo brez zavesti, čakal, da ga bodo prenesli ali z vrvmi spustili v dolino.

Joža je bil že pred vojno privrženec partije. Zato se je takoj po začetku druge svetovne vojne povezal z Osvobodilno fronto ter z njo ilegalno sodeloval vsa huda leta vojne. Za svoje nesebično in plemenito delo ga je predsednik republike odlikoval z zlato zvezdo za zasluge za narod, planinski zvezi Jugoslavije in Slovenije ter gorska reševalna služba pa so mu podelile zlate častne znake.

Postoj, dragi prijatelj gornik, ko te pot zanese v naše gore. Če se nameniš v visoki svet kralja Julijcev, se za hip ozri v mogočno severno steno! Pomisli, da je z njo najtesneje povezano Čopovo ime; pomisli, da je ta isti Čop rešil prenekaterega ponesrečenega planinca! Odkrij se in posveti nekaj svojih misli temu plemenitemu, klenemu značaju jeseniškega fužinarja, alpinista, gorskega reševalca, ki je imel v življenju troje ljubezni: družino, železarno in gore.

Joža resda ni več med nami; toda tovarištvo in nesebičnost, ki ju je Joža venomer razširjal, bosta ostala kot simbol; predvsem pa bo za njim ostala dolga vrsta najtežavnejših vzponov. Njegovo najslavnejšo smer - Čopov steber - pa sta opisala Evgen Lovšin v Triglavskem stebru in Tone Svetina v Steni.

Ohranimo tega plemenitega človeka v trajnem spominu!

MILAN CILENŠEK


Vodnik 30 izletov po Hrvatskem zagorju

Tik pred izidom je vodnik po Hrvatskem zagorju, katerega avtorja sta - Zlatko Smerke in Tomislav Durič. Avtorja sta v knjigi opisala 15 turističnih izletov z avtobusom ter 15 planinskih izletov po tem lepem predelu Hrvatske. Med planinskimi izleti so izleti na Kalnik, Ivanščico, Ravno goro, Strahinščico, Macelj, Kuno goro, Cesargrad in Medvednico, avtomobilski  izleti pa zajemajo vse pomembnejše turistične kraje Hrvatskega zagorja. V knjigi pa so tudi vsi pomembnejši podatki, ki jih potrebujeta sodobni motorizirani turist in planinec. To so podatki o bencinskih črpalkah, servisnih in avtomehaničnih delavnicah ter gostinskih objektih. Posebno mesto sta namenila avtorja lepim zagorskim planinam: podrobno sta  opisala planinske poti in domove.Knjigo je izdalo planinsko društvo Ravna gora v Varaždinu, kjer jo je moč naročiti. Cena vodnika je 70 dinarjev.

M. C.


Tečaj za inštruktorje varstva narave

Komisija za varstvo narave pri PZS prireja od 4. do 6. julija na Boču tečaj za instruktorje varstva narave. Poleg planincev se bodo tečaja udeležili tudi taborniki in jamarji. Tečaj bo potekal v okviru vsebine novega priročnika PZS Narava v gorskem svetu, ki je tik pred izidom in ga bodo tečajniki že prejeli. Tečajnikom bodo predavali znani strokovnjaki s področja biologije, geologije in varstva narave: Nada Praprotnik (o flori), Janez Gregori (o favni), Jernej Pavšič (o kamninah) in Marko Selan (o varstvu narave). Mirko Šoštarič pa bo ob koncu tečaja povedel tečajnike na strokovni izlet v okolico Boča.

Glede na to, da namenjamo danes varstvu narave in okolja čedalje večjo pozornost, bo plačala del stroškov komisija za varstvo narave pri PZS, del pa društva, ki bodo poslala svoje planince na tečaj. Jeseni bodo absolventi tečaja opravljali izpit in si tako pridobili naziv instruktorja varstva narave.

M. C


 


 

 

03.07.1975

Transverzala kurirjev in vezistov
Poleg slovenske planinske transverzale in razširjene planinske poti, ki zajemata domala vse slovensko ozemlje, je transverzala kurirjev in vezistov narodnoosvobodilne vojske Slovenije najobsežnejša vezna pot pri nas. Dolga je dobrih 800 km in se začenja na pragu Pomurja ter naredi velik ovinek po slovenskih krajih in gorah, konča pa se na Slavniku nad Koprom. To je hkrati poleg gorenjske partizanske poti edina vezna pot, ki ima izključno partizanski značaj - obsega namreč skoraj izključno točke, pomembne iz narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem.

Pot se začenja v Gančanih pri Ljutomeru, nato pa gre skozi naslednje kraje, točke oziroma planinske postojanke in čez gorske vrhove: Ljutomer, Gomila, Lenart v Slovenskih goricah, Maribor, Mariborska koča na Pohorju, Ruška koča, Osankarica, Rogla, Ribniška koča, Grmovškov dom pod Veliko Kopo, Partizanski  dom pod Malo Kopo, partizanska bolnišnica Pavček, Slovenj Gradec, Poštarska koča pod Plešivcem, vrh Plešivca, Poljana, dom na Peci, Topla, Andrejev dom na Slemenu, Bele vode, Mozirska koča na Golteh, Gornji grad, koča na Menini planini, koča na Čemšeniški planini, dom zveze borcev na Vrheh, Partizanski  vrh nad Trbovljami, Trbovlje, planinski dom na Mrzlici, dom na Šmohoiju, Vrh nad Laškim, Planina pri Sevnici, koča na Bohorju, Brestanica, Bučka, Trška gora nad Otočcem, Gabrje, dom Vinka Paderšiča pri Gospodični na Gorjancih, Suhor v Beli krajini, Črnomelj, dom na Mirni gori, Občice, Kočevski Rog  Baza 20, Pugled pri Starem Logu, Kočevje, dom na Travni gori, Loški potok, Racna gora, Lož, dom na Slivnici, Šivče, Krvava peč, Mokrec, dom na Kureščku, Turjak, Mala Ilova gora, Polževo, Veliko Trebeljevo, planinski  dom Janče, Urh pri Ljubljani, Ljubljana, Rašica, Toško čelo, Tošč, Delnice, Loška koča pod Starim vrhom, Blegoš,  Dražgoše, partizanski dom na Vodiški planini, dom na Soriški planini, Porezen, partizanska bolnišnica Franja, Bevkov vrh, Sivka, koča na Hleviški planini, Vojsko nad Idrijo, Gorenja Trebuša, Lokve  Trnovo pri Gorici, koča na Cavnu, zavetišče pri Ježu na Nanosu, Vojkova koča na Nanosu,  Postojnska jama, Veliki Javornik, Mašun, Snežnik, Pregarje in končno Slavnik. Vseh obveznih točk je torej 88.

Kot vidimo, poteka transverzala kurirjev in vezistov NOV Slovenije dobršen del po poti slovenske planinske transverzale, le da se v celoti ogne Kamniških in Julijskih Alp ter osrednjega grebena Karavank. To pa pomeni, da na tej poti ni nevarnih vzponov, da se torej lahko odpravi na pot vsakdo - tudi planinec brez izkušenj. Združeno podjetje za ptt promet Slovenije je pokrovitelj nad transverzalo, posamezna ptt podjetja pa vzdržujejo svoj del poti.

Vodnik in dnevnik za transverzalo kurirjev in vezistov NOV Slovenije je moč kupiti pri vseh večjih poštah v Sloveniji, prav tako pa tudi pri planinskih društvih PTT Ljubljana, Maribor in Celje. Sedanji začasni vodnik je izdal leta 1969 pokroviteljski odbor nad kurirji in vezisti NOV Slovenije pri združenem podjetju za ptt promet v Ljubljani. Pripravljajo pa novo izdajo vodnika, ki bo izšel prihodnje leto; njegov avtor je Jože Dobnik. Žigi so povsod  na vseh točkah, vsak žig pa je opremljen z zaporedno številko točke, ki je enaka zaporedni številki v vodniku in  dnevniku. Na vsaki obvezni točki je pritrjena posebna modra tabla, na kateri je upodobljen znak transverzale kurirjev in vezistov - to je kurir v lovorovem vencu znotraj peterokrake zvezde, ki je podobne oblike kot v znaku zveze borcev; popolnoma enake oblike je tudi častni znak transverzale.

Častne znake za doseženo pot slavnostno podeljujejo vsako leto ob dnevu republike. Doslej so znake podeljevali v Ljubljani, enkrat pa tudi v Mariboru. Planince, ki so pot prehodili, povabijo na slavnostno proslavo ter jim plačajo tudi potne stroške. Ob tej priložnosti se z njimi tudi pomenijo o poti, povprašajo jih za mnenja o morebitnih izboljšavah, ki jih predlagajo, ipd. Kot posebnost naj omenimo, da je transverzala podeljena na štiri oddelke - nekake podtransverzale. Taka delitev pa velja le za pionirje in mladince, ki pridobijo pravico do posebnega znaka že za prehojen del celotne poti.

Po tej izredno zanimivi poti, kjer so v dneh naše ljudske revolucije  hodili in se skrivali partizanski kurirji, hodi približno tisoč planincev. Vso pot pa je doslej prehodilo 49 ljudi, ki so vsi dobili častni znak. Poleg vodnika pa je pokroviteljski odbor nad kurirji in vezisti NOV Slovenije izdal tudi lično brošuro sedaj že pokojnega Viktorja Čeha iz Dravograda z naslovom Od Gančanov do Slavnika. V njej je pisec, ki je imetnik tretjega častnega znaka po vrsti, izredno lepo opisal vso pot in svoje vtise, ko se je ustavljal pri številnih spomenikih iz našega narodnosvobodilnega boja.

MILAN CILENŠEK

Julijci

PD MARIBOR MATICA vabi ljubitelje gora na osemdnevni izlet. Pot bo potekala v tejle smeri: Tamar - Jalovec - Zavetišče pod Špičko - Bavški Grintovec - dom Klementa Juga v Lepeni - Krnsko - jezero - Krn - planina Razor - Zadnji Vogel - Rodica - Črna prst - Bohinjska - Bistrica. Pot vodi po delu slovenske planinske transverzale in poti prijateljstva. Odhod iz Maribora bo v četrtek, 16. julija, z vlakom ob 9. uri. Vrnitev bo v sredo, 23. julija, ob 19. uri. Vsak  udeleženec si naj kupi vozovnico z izkaznico K-15 za relacijo Maribor-Bohinjska Bistrica -Maribor, in sicer za 2. razred potniškega vlaka. Cena vozovnice je 89 dinarjev + 8 dinarjev za izkaznico K-15. Udeleženci morajo imeti popolno planinsko opremo in biti kondicijsko sposobni. Izlet bo vodil Milan Meden.

Refnik

V nedeljo 6. julija bo priredilo planinsko društvo Maribor matica izlet na REFNIK pri Šentjurju. Odhod z vlakom ob 7.05 do železniške postaje Grobelno. Od tu do vrha 2 uri lagodne hoje. Med potjo ogled starega gradu in na vrhu ogled ostankov poznoantične naselbine. Na vrhu daljši odmor. Z vrha sestop na železniško postajo Šentjur in prihod v Maribor ob 18. uri. Hoje bo 4 ure. Hrana iz nahrbtnika. Kupite povratno vozovnico do Šentjurja. Izlet bo vodil Ivan Šumljak. Ob slabem vremenu bo izlet preložen.
 


 

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46075

Novosti