Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kratek zgodovinski spomin

Večer, Okolje - Marjeta Keršič Svetel: Eyjafjallajōkull je 1666 metrov visok ognjenik na jugu Islandije, ki ga navadno pokriva večni led. Kadar se zbudi, bruha vzdolž tektonskih razpok bazaltno in andezitno lavo ter ogromne količine vulkanskega pepela in plinov.

Močni eksplozivni izbruhi, povezani s hitrim taljenjem okoliških ledenikov in poplavami, so ostali zapisani v zgodovinskih virih iz let 920 in 1612 kot velike nesreče za islandsko prebivalstvo. Zadnji močan izbruh je trajal skoraj tri leta, od leta 1821 do 1823. Nič kaj obetavno, če pomislimo, da je ob izbruhu, ki se je začel 14. aprila letos, v nekaj dneh evropski letalski promet zaradi vulkanskega pepela, ki se širi na veliki višini po Evropi, doživel popoln kolaps.

Zgodovina pa nas uči, da lahko tako stanje traja dolgo. Pa ne samo to. Vse tri velike izbruhe Eyjafjallajōkulla v zadnjem tisočletju je prav kmalu pospremil še izbruh veliko večjega ognjenika v soseščini, Katle. Katla pa ni edini nevarni sosed ognjenika, ki zdaj bruha. Nedaleč stran je tudi Laki, ognjenik, ki je ob izbruhu leta 1783 s strupenimi plini pobil 9000 ljudi na Islandiji in povzročil vremensko katastrofo v Srednji Evropi. Zaradi ognjeniškega prahu in oblakov pare poletja tisto leto sploh ni bilo, jeseni in pozimi pa se je čez vso Evropo vlekla temna, strupena, ostrega prahu in žveplovega dvokisa polna megla, zaradi katere je umrlo na tisoče ljudi. Izbruhnila je huda lakota, ki je še pospešila francosko revolucijo.

A kaj, ko zgodovinski spomin ljudi ne seže prav daleč. Če se eno generacijo ne zgodi nič pretresljivega, ljudje večinoma pozabimo, kaj vse se lahko zgodi. Na pobočjih Vezuva, ognjenika, ki je v nekaj sekundah s piroklastičnim tokom razbeljenih strupenih plinov leta 79 pobil prebivalce Pompejev in Herculaneuma, danes živi več kot pet milijonov ljudi. Vulkanologi vedo, da je ponoven izbruh le vprašanje časa. Kadar se zbudi tak ognjenik, noben tehnični dosežek človeške civilizacije ne zaleže - časa za beg je zelo, zelo, zelo malo.

In kaj, če bi zaradi islandskih ognjenikov bistveno zmanjšali letalski promet, in to za dalj časa? Nekaj se bo dalo prevažati z letali s propelerji, ki so manj občutljiva. Turizem na dolge razdalje bo doživel zlom. A še bolj zanimivo utegne postati, ker bo konec hitre trgovine na dolge razdalje s sadjem, zelenjavo, cvetjem in drugim hitro pokvarljivim blagom. Globalno živi in trguj lokalno! lahko postane novo geslo.

Eno mojih najbolj osupljivih in intenzivnih doživetij je povezano z največjim evropskim delujočim ognjenikom - Etno. Če stojiš na robu žrela delujočega ognjenika, se res do dna duše zavedaš, kako krhek, ranljiv in majčken je človek v primerjavi s silami narave. Toda Etna je razmeroma ljubezniv ognjenik. Ko sem taksista v Catanii vprašala, ali ga je strah živeti ob njenem vznožju, je smeje odvrnil: "Kje pa! Ona je taka kot moja žena. Kar naprej vpije name, sem in tja tudi kaj vrže, a ubila me prav gotovo nikoli ne bo!" Vsi ognjeniki niso taki.

Marjeta Keršič Svetel

Vecer.si 26.04.2010


Jana 26. april 2010
V pričakovanju izbruha

... Katastrofa, ki je trajala štiri leta
Laki je začel bruhati junija 1783 in izbruhal toliko lave, pepela in strupenih plinov, da je popolnoma uničil kmetijstvo. Zaradi lakote, ki je sledila, je menda pomrla kar četrtina Islandcev. Vetrovi so raznosili pepel tako daleč, da zapise o katastrofalnih posledicah najdemo v francoskih, italijanskih, nemških, ameriških in celo egipčanskih virih. Ladje so bile prikovane v pristaniščih, dnevi so bili zaviti v meglo in smog, vročina je bila tako huda, da se je meso na stojnicah pokvarilo v nekaj urah, muhe pa so v oblakih sedale na ljudi. Zima, ki je sledila, je prinesla poplave in nenavadno nizke temperature, ki so se poznale celo onstran Atlantika. Zgodovinarji so ugotovili, da je bil izbruh tako močan, da je zmotil cikel azijskega monsuna, kar je še dodatno vplivalo na rastje in povzročilo veliko lakote v Egiptu in tudi Franciji. Tam je bilo pomanjkanje hrane eden glavnih dejavnikov, ki je ljudi tako množično pognal v revolucionarni boj. Lakijev izbruh je takratna Evropa čutila kar štiri leta, imel pa je velike družbene, gospodarske in politične posledice ...

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

1 komentarjev na članku "Kratek zgodovinski spomin"

France Malešič,

Slovenski narod, 5. julij 1934:

… Na Islandu potres ni redek pojav, zato je za pomoč v sili vedno vse pripravljeno. Prebivalci otoka so utrjeni, narodni ponos jim je prirojen. V tem duhu se vzgajajo ljudje na Islandu že cela stoletja.

Jeseni leta 1783 je zadela Island strašna elementarna katastrofa. Ljudje so bili prepričani, da bo ves otok uničen. Neke noči so namreč začeli bruhati vsi vulkani mogočnega gorskega masiva Vatna Jökull, ki jih je tam po vrsti okrog 80. Vulkani segajo v vse smeri in tudi do vrha velikega pogorja, pokritega z večnim ledom. In na vse strani so se razlili mogočni potoki lave, ledeniki so se začeli v silni vročini naglo topiti, čez nje so švigali rdeči plameni in po njih se je valil črn dim. Zemlja je grmela in se tresla, nebo je potemnelo, vroč pepel je kmalu pokril vso zemljo daleč naokrog in veter ga je zanašal tudi v morje.

Takrat je potres porušil mnogo hiš, lava pa je pogoltnila 9000 ljudi. Žveplena para in ostra kislina sta razdejali ljudem sluznice, da so potem počasi umirali. Tako je umrlo še 3000 ljudi. /Skoraj/ Vsa živina je poginila. To je bila najstrašnejša katastrofa na Islandu …

Pripis 1997, po podatkih Arija Arnarsona:

Takrat je Island dolge mesece pokrival oblak dima in pepela in ni bilo sonca. Umrlo je zelo veliko ljudi in skoraj vsa drobnica in živina. Danski kralj jim je predlagal, naj bi se vsi prebivalci Islanda preselili na rodoviten in nenaseljen del na celini. Vzeli so si čas za premislek in se odločili: Mi smo Islandci, zato ostanemo.

France Malešič

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti