Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Ljubezen do gora kot način življenja

Polet - Gregor Šket: Éric Fournier je bil predlani izvoljen za župana Chamonixa. Svoje poslanstvo vidi predvsem v kombinaciji posebnega odnosa do tradicije, gora, narave in okoljevarstva.

Družina Érica Fournierja izvira iz Chamonixa. Več generacij njegovih prednikov je bilo tesno povezanih z gorami, snegom, ledom in skalami. Tudi on je bil v mladosti alpinist in smučar. A v najstniških letih, ko se je večina njegovih vrstnikov navduševala nad École Nationale de Ski et d'Alpinisme in se odločila za poklic gorskega vodnika ali smučarskega učitelja, so ga bolj zanimale politične znanosti in pravo. Za nekaj let se je poslovil od domačega kraja in odšel na študij v Grenoble in Lyon. Z diplomo iz političnih znanosti se je zaposlil v mestni hiši v Chamonixu. Služboval je ekipi dveh županov, preden se je odločil kandidirati za župansko mesto. Predlani je bil izvoljen za župana. Njegov mandat v mestu pod najvišjim vrhom Evrope razumejo kot prihod mlade sveže krvi in energije. Fournier se ukvarja predvsem s tem, kako tradicijo subtilno združiti s sodobnostjo ter pri tem ohraniti kakovost in ne preveč povečati obsega. Seveda ima ljubezen do gora in okolja v genih. Brez tega v Chamonixu enostavno ne gre.

Županovanje v kraju, kot je Chamonix, je verjetno precej drugačno od ustaljenih predstav o funkcijah prvega moža mesta?

Chamonix je v mnogih pogledih zelo posebno mesto. Značilnost, ki morda najbolj izstopa, je dejstvo, da je to mesto, ki je simbol alpinizma, gorništva in ne nazadnje tudi ljubezni do narave. Moja naloga je, da v mestecu, v katerem živi približno deset tisoč avtohtonih prebivalcev, vendar se to število lahko v visoki sezoni poveča za več kot šestkrat, zagotovim normalno delovanje. To se zgodi dvakrat na leto. Pri promociji našega kraja mi močno pomaga to, da se prav pri nas rojevajo nove smernice alpinizma in odkrivanja alpske narave. Ne mislim samo na šport, kajti alpinizem in gorništvo sta v resnici nekaj precej širšega, gre za poseben odnos do narave in življenja.

Chamonix je že na prvi pogled precej drugačen od večine drugih zimskošportnih središč v Savojskih Alpah. Človek ima tukaj občutek, da bolj skrbite za ohranjanje tradicionalnih vrednot. Obiskovalce takoj pri izstopu iz predora Mont Blanc pričaka napis: »Dobrodošli v Chamonixu, prestolnici alpinizma in smučanja!« Se imate bolj za alpinistični ali bolj za smučarski kraj?

Gotovo smo bolj alpinistični kraj. Alpinizem ni samo naš turistični pristop, temveč predvsem naša kultura in način življenja. Te visoke gore, ki nas obdajajo, so že našim dedom zlezle pod kožo in v srce. Mi po svoje samo nadaljujemo in plemenitimo to bogato izročilo, ki so nam ga zapustili.

Vendar to ne pomeni, da spimo na lovorikah, da smo zapriseženi tradicionalisti. Ravno nasprotno, odprti smo za številne novosti, zanimajo nas nove oblike aktivnosti v gorah, v zadnjih letih smo v poletnih mesecih z odprtimi rokami sprejeli gorsko kolesarstvo. Na splošno pa smo upravičeno prepričani, da sta Chamonix in širše območje v okolici masiva Mont Blanc pravi raj za vse oblike športnih aktivnosti v naravi, ki jih Angleži označujejo z izrazom »outdoors«. Vendar je alpinizem vedno na prvem mestu.

Hkrati pa imate povsem prav, ko ugotavljate, da je v Chamonixu utrip precej drugačen kakor na primer v Val d'Iseru, Tignesu ali Val Thorensu. To so predvsem smučarska središča s povsem drugačno ponudbo. Ne bi želel uporabljati različnih oznak, kaj je boljše in kaj je slabše. Rečem lahko, da sem ponosen na naše delo in predvsem na to, da imamo povsem jasno postavljene vrednote in prioritete. Upal pa bi si trditi, da se alpinizem kot celota precej bolj zasidra v miselnost ljudi kakor katera druga dejavnost. Pomaga nam seveda tudi narava. Chamonix je pač obdan z najvišjimi vrhovi Evrope, druga središča pa nimajo te sreče. Seveda je tudi smučarski kraj, ampak tukaj ljudje smučajo drugače, največ je turnih smučarjev, v zadnjem času pa se pri nas vse vrti okoli tako imenovanega freeride smučanja. To lahko opazite tudi v številnih trgovinah s športno opremo, v katerih prodajajo predvsem široke smuči za smučanje po celcu.

Koliko vam pomaga to, da sta Mont Blanc in Chamonix tako rekoč mednarodno priznani blagovni znamki?

Seveda pomaga, hkrati pa mi nalaga precej odgovornosti in skrbi, saj so moji predhodniki dosegli zelo visoke standarde, ki jih moramo nenehno izboljševati in izpopolnjevati. Saj veste, lepši kot je biser, več nege, ljubezni in skrbi zahteva.

Zelo pomembno se mi zdi tudi sodelovanje s sosednjimi mesti. Masiv Mont Blanc leži na tromeji Francije, Italije in Švice. S ponosom lahko povem, da smo v zadnjih letih močno poglobili sodelovanje z Italijanskim Courmayeurjem in švicarskim Verbierjem.

Pri svojem delu čutim precej odgovornosti tudi do ljudi, ki so županovali pred mano. V naši mestni hiši je službovalo kar nekaj legendarnih imen alpinizma. Najbolj gotovo izstopa Maurice Herzog, ki je bil pred šestdesetimi leti vodja odprave na Anapurno, prvi osvojeni osemtisočak.

Verjetno je Chamonix najbolj primeren kraj na svetu za podeljevanje zlatih cepinov, ki so si v skoraj dvajsetih letih pridobili sloves najbolj pomembnih alpinističnih nagrad?

Gotovo. Letos smo jih podelili že osemnajstič. Od leta 1991 smo dosegli ogromen napredek. Res je, da smo imeli tudi nekaj težav, vendar to ni ogrozilo nenehne rasti nagrad in njihovega pomena. Teden, ko v Chamonixu gostimo najboljše alpiniste sveta, je tudi za nas gotovo nekaj posebnega. Seveda velja omeniti tudi navzočnost vrhunskih alpinistov iz vaše dežele. Če se ne motim, sta bila leta 1991, ko smo uvedli zlate cepine, prva nagrajenca prav Andrej Štremfelj in Marko Prezelj. Marko je eden izmed dveh alpinistov, ki je to prestižno nagrado dobil dvakrat, Štremfelj pa je predsednik letošnje žirije, kar je gotovo zelo posebna zgodba. Predvsem pa tovrstni dogodki še krepijo mednarodno podobo Chamonixa kot enega najbolj priljubljenih alpinističnih krajev.

Če se ne motim, od lanskega leta zlate cepine organizirate v tesnem sodelovanju s Courmayeurjem?

Res je. Pred dvema letoma je bil izvoljen za župana, na drugi strani gore pa je bila moja kolegica Fabrizia Derriard izvoljena šest mesecev pred mano. Glede na to, da sva poleg tega tudi podobne starosti, sva skupaj ugotovila, da morava izkoristiti novo energijo za čim bolj usklajeno delovanje. Zlati cepini so le ena naših številnih skupnih akcij. Sodelujemo tudi pri oblikovanju različnih evropskih programov in projektov in seveda na področjih kulturne, turizma in gospodarstva. Tako sofinanciramo infrastrukturne posodobitve. Dvakrat na leto organiziramo skupna strateška posvetovanja. Pred nekaj leti smo uvedli skupne smučarske vozovnice. V letošnji zimi so bile vozovnice za šest dni in več veljavne tudi v Verbieru v Švici, ki je od Chamonixa oddaljen le šestdeset kilometrov oziroma dobro uro vožnje čez prelaza Forclaz in Montets.

Glede na prekrasno gorsko naravo precej pozornosti posvečate tudi ekologiji?

Seveda. V naših krajih je skrb za okolje tako rekoč življenjskega pomena. Na številnih koncih sveta govorijo o podnebnih spremembah, mi pa te teorije zaznavamo v praksi. Z veliko zaskrbljenostjo opažamo, kako se ledeniki zmanjšujejo iz leta v leto. Na Mer de Glace se zelo jasno vidi, do kod je ledenik segal še pred petdesetimi leti. Razlika je dobesedno zastrašujoča, znaša več kot sedemdeset metrov. To je gotovo znamenje, da se nekaj dogaja v napačni smeri. Na teh primerih bi radi svet opozorili, da so ukrepi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov nujni. Naši kraji so nekakšen naravni laboratorij, kjer znanstveniki lahko opravljajo nujno potrebne meritve in raziskave. Letošnjega maja bomo na primer organizirali mednarodno konferenco o biodiverziteti in se tako vključili v aktivnosti ob Unescovem letu biotske raznovrstnosti.

Ukrepati poskušamo tudi v praksi. Uvajamo okolju prijazen javni avtobusni in železniški prevoz in tako zmanjšujemo uporabo osebnih avtomobilov. Spodbujamo gradnjo nizkoenergetskih poslopij ...

Kako ste vključeni v dejavnosti žičničarjev?

Mesto je je petnajstodstotni lastnik žičnic. Se pravi, da imamo precej besede pri načrtovanju in vzdrževanju. Skupaj skrbimo, da ves čas izboljšujemo naprave, vendar hkrati pazimo, da ne povečujemo njihovih zmogljivosti. To bi kratkoročno sicer povečalo naše prihodke, dolgoročno pa bi to poslabšalo kakovost uslug in predvsem zmanjšalo varnost v gorah. Tega pa si nikakor ne želimo.

Vaša pisarna ima prekrasen razgled na Aiguille du Midi in Mont Blanc. Vas kdaj, ko ste sredi dela, prime, da bi si privoščili dve uri smučanja?

Pri nas vladajo dokaj sproščeni odnosi. Kot ste verjetno opazili, nismo tipični politiki. Smo dokaj športni tipi, kravate pri nas skoraj ne boste videli. Seveda si na lep dan kdaj pa kdaj privoščim skok na goro. Smuka po Vallée Blanche me vedno znova navdušuje, predvsem pa me napolni z energijo. Tudi vsem mojim sodelavcem so dovoljeni tovrstni privilegiji, ki jih prinaša bivanje v Chamonixu. Zavedam se, da imata sonce in narava blagodejne učinke na storilnost ljudi, na njihove ideje, domišljijo, razpoloženje in splošno počutje. Res ne vem, zakaj ne bi izkoriščali vseh možnosti, ki nam jih prinaša življenje v tem prekrasnem okolju. Hkrati pa od ljudi pričakujem, da se zavedajo svojih nalog in da so pripravljeni kdaj potegniti kakšno uro tudi v pozno popoldne ali v zgodnji večer.

Gregor Šket

22. 04. 2010

Foto Hôtel de Ville de Chamonix

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Polet novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45947

Novosti