Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planinci, alpinisti - 03.04.1975

Večer, Planinci, alpinisti - Milan Cilenšek: Slovenska planinska transverzala; Pot osvoboditve; Inko Bajde: Kategorizacija, Odprava na Elbrus; PD sporočajo: Letna konferenca PD Maribor, matica; - Izleti: Lisca, Mala Kopa in Golte, Mariborska koča 1080 m, Lovrenški smučarji planinci na Ribniško kočo   

Letna konferenca PD Maribor matica

V torek, 8. aprila, ob 19.30 bo v predavalnici visoke tehniške šole v Smetanovi ulici redna letna konferenca PD Maribor matica, na kateri bo upravni odbor pregledal društveno dejavnost v letu 1974. Uvodoma bodo vodilni funkcionarji mladinskega odseka, ki šteje že nad 1500 pionirjev in mladincev, ob izbranih barvnih diapozitivih prikazali razgibano dejavnost mladih planincev.


FRAM


Novi odbor

Po uspešni volilni konferenci, na kateri so člani izvolili nov izvršni odbor in za predsednika društva znova Jožeta Bergleza, seje izvršni odbor tudi konstituiral: podpredsednik je Ivan Stavbar, tajnica Marija Petelinšek, blagajničarka Vanda Krušnik, načelnik mladinskega odseka Janez Sagadin, markacist Milan Kožel, propagandist Slavica Mejal, gospodar Anton Brglez in mentorica pionirske skupine na osnovni šoli Eva Plečko. Društvo bo letos mimo rednih izletov sodelovalo tudi pri prireditvah ob 30. obletnici osvoboditve: pohod ob osrednji občinski proslavi v Gaju, krajevna proslava ob odkritju spomenika II. bataljonu Bračičeve brigade na kraju, kjer so uspešno uničili okupatorsko postojanko v Framu, množično taborjenje pripadnikov TVD Partizan, tabornikov, planincev in drugih društev pri Arehu v septembru 1975.

Kategorizacija

Za kategorizacijo je na pobudo komisije za alpinizem pripravil Bojan Pollak iz Kamnika potrebne osnove. Naloge se je lotil povsem strokovno. Tako je za oceno vzponov, višino smeri, nadmorsko višino in vrsto ponovitve pripravil celo po sedem variant - z matematičnimi formulami, grafikoni in tabelami. Izbrana komisija pa bo imela kljub temu še veliko dela, da bo uskladila posamezne točke ter upoštevala specifiko alpinizma. Več o kategorizaciji pa bo moral izreči zopet sestanek načelnikov AO.

Odprava na Elbrus

Komisija za alpinizem je sklenila, da bo letošnjo odpravo (zamenjava s sovjetskimi alpinisti) na Elbrus (Kavkaz) izvedlo PD Kranj, ki bo tudi samo izbralo dve tretjini udeležencev. Tako je preostalo še pet mest, ki jih bodo zasedli; Filip Bence in Borut Bergant (Tržič), Janez Kalan (Medvode), Janez Dornik (AAO) in Drago Bregar (AO Železničar). Udeleženci so bili izbrani glede na aktivnost v zimskih vzponih, zlasti v ledu.

I. B.


Pot osvoboditve

Jugoslovanski planinci bodo proslavili 30-letnico osvoboditve z otvoritvijo POTI OSVOBODITVE PO GORAH JUGOSLAVIJE. V vsaki republiki so za pot določili po dva vrhova, v avtonomnih pokrajinah pa po -n vrh; v slovenskih gorah so določili Triglav in Raduho. Osrednja otvoritev poti osvoboditve bo 4. julija - na dan borca - na Fr uski gori, hkrati pa tudi na vrhovih, ki so jih določile planinske zveze v posameznih socialističnih republikah in avtonomnih pokrajinah.

M.C.


LISCA

Lisca je tokrat cilj izleta, ki ga priredi v soboto, 5., in nedeljo, 6. aprila, mladinski odsek PD Kozjak Maribor. Odhod bo v soboto ob 13.35 z vlakom do Brega. Zbirališče je na glavnem kolodvoru pol ure pred odhodom vlaka. Cena je 100 dinarjev - za prevoz in prenočišče, hrana iz nahrbtnika. Izlet bo vodila Marija Hladin.

MALA KOPA IN GOLTE

Planinsko društvo Vuzenica prireja za svoje člane v nedeljo, 6. aprila izlet na Malo Kopo (turni smuk). Odhod ob 7.30 z avtobusom. Zbirališče: pri gasilskem domu v Vuzenici. V nedeljo, 13. aprila, pa bo turno smučarski izlet na Golte. Odhod ob 6. uri z avtobusom. Zbirališče: avtobusna postaja Vuzenica - Mu ta. Udeleženci morajo imeti smučarsko opremo, nahrbtnik, rezervno spodnje perilo in hrano za en dan.

MARIBORSKA KOČA, 1080 m

V nedeljo, 6. aprila, bo planinsko društvo Maribor matica priredilo izlet k Mariborski koči. Pred vhodom železniške postaje se bomo zbrali ob 7,10. Z avtobusom št. 6 (Pohorska vzpenjača) se bomo ob 7.20 odpeljali do gostilne Lauko v Radvanju. Od tam bomo odšli peš po transverzali čez Habakuk k Pošteli (ogled z razlago), nato pa po markirani južni poti k Mariborski koči, kamor bomo prišli okrog 12. ure. Po daljšem počitku bomo odšli mimo razpotja Pri bukvi na Pečke. Če bi bilo na severni strani preveč snega, bi se sporazumno vrnili mimo razglednika in Bolfenka k spodnji postaji Pohorske vzpenjače. Vrnitev okrog 18. ure. Izlet bo vodil F. Vogelnik.

LOVRENŠKI SMUČARJI PLANINCI NA RIBNIŠKO KOČO

Planinsko društvo Lovrenc na Pohoiju organizira izlet smučarjev - planincev na RIBNIŠKO KOČO v nedeljo dne 6. aprila 1975 z odhodom avtobusa izpred gasilskega doma ob 6.30 uri. Povratek po dogovoru proti večeru. Prijave zbirata Jože Križnik na šoli in Franc Pačnik na pošti do vključno četrtka 3/4 -1975.

Hkrati pozivamo vse člane, ki jih vodimo v evidenci, da poravnajo v prihodnjih dneh letno članarino pri pobiravcih in to: člani pri Majdi Torej, mladinci in mladinke pri Mojci Paradiž, a pionirji pri Jani Bjegovič na šoli. Vse planince obveščamo, da je izšla pred nedavnim ,,Planinsko - turistična karta" POHORJA vzhodni del. Cena je 18,00 din.






 

03.04.1975

Slovenska planinska transverzala

V uvodu v našo podrubriko smo zapisali, da bomo v njej poleg manj znanih planinskih postojank predstavljali planincem tudi vse slovenske vezne in krožne planinske poti oziroma transverzale, skušali pa bomo predstaviti tudi transverzale v drugih republikah.

O slovenski planinski transverzali skorajda ne bi bilo več treba pisati. Slovenska planinska transverzala kot prva  ne samo v Sloveniji ali Jugoslaviji, temveč zelo verjetno tudi v Evropi  je danes pojem, ki ga pozna vsak naš planinec. Toda ker je slovenska planinska transverzala vendarle prva vezna planinska pot pri nas - saj so šele pozneje začele nastajati številne druge, danes pa so vezne in krožne planinske poti skorajda že moda -, je kljub temu prav, da začnemo z njo.

Zamisel Mariborčana Ivana Šumljaka, profesorja zemljepisa, da naj bi s slovensko planinsko transverzalo smotrno povezali najlepše predele naše ožje domovine  od severa prek najvišjih vršacev do sinjega Jadrana, je na mah osvojila srca številnih ljubiteljev gora. Planinska zveza Slovenije je slovensko planinsko transverzalo potrdila in sprejela leta 1953, in že kar kmalu so po njej začeli hoditi prvi planinci. Pot se začenja v Mariboru - natančneje: za zgornjo postajo pohorske vzpe-njače, konča pa se v Ankaranu pri Kopru. Označena je s številko 1 poleg običajne kanfelčeve redeče-bele markacije.

Na slovenski planinski transverzali popotnik zares spozna dobršen del slovenske zemlje: od zelenega Pohorja prek široke Uršlje gore in razgledne Raduhe, prek zasneženih vršacev Savinjskih in Kamniških Alp in Julijcev, vmes se naužije opojnosti ob pogledu na Gorenjsko s Karavank; sprehodi se po Bohinjskih gorah, Poreznu in Idrijskih hribih - vse dokler se mu z Goljakov ter še bolj s Čavna in Nanosa ne prikaže naše morje že čisto blizu; tedaj se popotnik spusti čez Vremščico in Slavnik vse do sinjega Jadrana. Po podatkih planinske zveze Slovenije je v prometu 26.000 posebnih transverzalnih dnevnikov, kamor si odtiskujejo transverzalci dokazne žige; ti niso enaki kot običajni žigi, ki si jih lahko odtisne vsakdo. Število 26.000 pa pomeni, da hodi po transverzali "uradno" prav toliko planincev. Prvi je prehodil slovensko planinsko transverzalo Beograjčan Predrag Pašič, ki je prehodil vso pot leta 1958. Doslej do 31. marca 1975 pa je prehodilo pot že 1766 planincev, ki so vsi prejeli posebno priznanje planinske zveze Slovenije - častni znak. Zanimivo je, da po transverzali ne hodijo samo slovenski planinci; zelo številni so tudi planinci iz drugih bratskih republik, ni jih pa malo tudi iz drugih držav.

Kdor prehodi slovensko planinsko transverzalo, bo torej spoznal velik del naše prelepe Slovenije. A ne samo to; duhovno bo bogatejši: spoznal bo številne kraje, spoznal živo in neživo prirodo, srečal nove ljudi in se seznanil z njimi. Tako bo popotnik pokončani poti,  ki časovno ni omejena  dejansko spoznal, da je na tako majhnem košču zemlje, kot je Slovenija, skrito polno prgišče lepote: od štajerskih goric do tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev - kot je zapisal naš veliki pisatelj Cankar v svojem Kurentu.

M. CILENŠEK
 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46047

Novosti