Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planinsko - alpinistične novice - 06.038.1975

Večer; Planinsko - alpinistične novice - Milan Cilenšek: Planinski vodnik Julijske Alpe; PD obvestila: Turni smuk, Zimski izlet v neznano; Milan Cilenšek: Planinske koče in poti - Govejek, Strokovno izpopolnjevanje

Mihelič-Petkovšek-Strojin:


Julijske Alpe    Planinski vodnik


DOSLEJ NAJOBSEŽNEJŠE DELO, KI OPISUJE JULIJSKE ALPE. PETLETNO DELO TREH AVTORJEV OBSEGA 332 STRANI ŽEPNEGA FORMATA. UREDIL FRANCI SAVENC, IZDALA PLANINSKA ZALOŽBA, LJUBLJANA 1974, EVIDENČNA ŠTEVILKA ZALOŽBE 45, NATISNILA TISKARNA LJUBLJANA.


Končno smo dočakali tudi tretje delo v seriji planinskih vodnikov, ki jih je pred štirimi leti pričela izdajati Planinska založba pri planinski zvezi Slovenije: za Karavankami ter Kamniškimi in Savinjskimi Alpami smo slovenski planinci dobili že tretji vodnik -tokrat po Julijskih Alpah.Vodnik je sicer napisal Tine Mihelič, ki pa je v veliki meri uporabil gradivo Toneta Strojina. ki ga je le-ta zbral še pred letom 1971, kasneje pa dopolnila in uredila Darinka Petkovšek. In tako je ta vodnik večletno delo treh avtorjev.

Po vodniku Rudolfa Badjure Jugoslovenske Alpe, kije izšel leta 1922 v srbohrvatskem jeziku še ni bilo tako popolnega in sklenjenega dela o gorstvu, v katerega jugoslovanski in predvsem slovenski planinci najbolj množično zahajajo. Vodnik je razdeljen na tri glavna poglavja - kot je že ustaljena oblika pri naši tovrstni literaturi. Uvodni del zajema splošne podatke o Julijskih Alpah, praktične napotke za hojo v gorah in pa navodila za uporabo vodnika. V poglavju Doline in naselja je avtor opisal štiri glavne doline, ki segajo v gorstvo ali ga obkrožajo - Zgornjo Savsko dolino, dolino Save Bohinjske in Blejski kot soško dolino in pa doline na italijanski strani Julijskih Alp. Seveda je avtor pri
opisu vsake od navedenih glavnih vlključil tudi vse manjše, stranske dojine.

Najobsežnejše in najzanimivejše je poglavje Koče, prehodi, vrhovi. Pisec je gorstvo razdelil na devet skupin ter jih take tudi sklenjeno obravnaval. Prva je seveda Triglavska skupina, za njo je Mihelič opisal Martuljške gore in Škrlatico, sledijo skupine Razora in Prisojnika, skupine Jalovca in Bavškega Grintavca, Mangrt in veriga Ponc, Kanin, Krn in Spodnje Bohinjske gore, delo pa je sklenil z Višem in Montažem dveh vrhov v italijanskem delu Julijskih Alp.

Dostopi do koč, pristopi na vrhove ter prehodi od posameznih koč vrhov in drugih postojank so v vodniku opisani zelo natančno - tudi z italijanske strani. Zelo pomembna in predvsem praktična je tudi že ustaljena številčna oznaka vsakega pojma v knjigi: vsak pojem ima namreč svojo številko (uradno bi to lahko primerjali s členi v pravniških zadevah), ki je natisnjena skupaj s poudarno piko ob začetku pojma. In kadarkoli je ta pojem v vsebinski zvezi z drugim pojmom, je v oklepaju opomba: glej tudi Š-. zatem pa je natisnjena ustrezna številka. Pri tem velja zlasti pohvaliti domiselno novost, da so koče, pomembne za več prehodov, z naslovom omenjeno pri vseh prehodih; seveda so opisane samo enkrat - pa saj je že vsebinska zveza Š - dovolj nazorno napotilo planincu, kje naj poišče podrobnosti o njej. V prejšnjih vodnikih tega ni bilo, in tako je moral planinec, nevešč zemljepisa ali nepozanavalec gorstva vsaj v grobem, najprej temeljito pregledati vodnik ter se odločiti za postojanke, po katerih si bo razdelil etape svoje ture.

Morda bi našemu novemu planinskemu prijatelju rahlo zamerili, da nima niti ene ilustracije. Glede zemljevidov in skic (ki jih v vodniku prav tako ni), je urednik v uvodu zapisal, da ,,to .pomanjkljivost nadomešča zemljevid Julgske Alpe 1:50.000 (1973), ki naj bi ga imel vsak planinec vedno s seboj kot dopolnilo vodniku. Originalni zemljevid je zagotovo boljši, kot bi bile izrezane kopije ali skice v vodniku."

Glede ilustracij (ki smo jih bili vajeni v dosedanjih edicijah in jih v novem vodniku ni), pa lahko najdemo le en odgovor: ob dejstvu, da je cena vodnika pri nakladi 5000 izvodov le 90 dinarjev (kar je v današnjih razmerah pravzaprav poceni), bi ilustracije naših vrhunskih mojstrov planinske fotografije vodnik resda čudovito popestrile, vendar bi hkrati zelo podražile že talo drago tiskano besedo.

MILAN CILENŠEK

Turni smuk

Mladinski odsek PD Kozjak Maribor prireja v soboto, 8., in nedeljo, 9. marca, turni smuk na relaciji GOLTE - SMREKOVEC - ČRNA. Zbor udeležencev bo na mariborski avtobusni postaji (glavni kolodvor) v soboto zjutraj ob 5.30. Cena izleta, ki ga vodi Jože Marolt, je 100 dinaijev. Hrana iz nahrbtnika.

I. B.

Zimski izlet v neznano

Planinsko društvo Maribor matica bo priredilo v nedeljo, dne 9. marca 1975 zimski izlet v neznano. Odhod bo ob 7.20 -zbirališče je pred železniško postajo Maribor. Hrana deloma iz nahrbtnika. Hoje bo 5 ur. Ob slabem vremenu izlet odpade.

Izlet bo vodil Matej Svetel.

Strokovno izpopolnjevanje

Mladinska komisija pri planinski zvezi Slovenije je pripravila v poznozimskih mesecih tri redna delovna srečanja, na katerih se bodo planinski delavci strokovno izpopolnili. Tako bodo imeli inštruktorji seminar na Zelenici nad Ljubeljem od 14. do 16. marca, zbor mladinskih vodnikov in mentorjev bo teden kasneje od 21. do 23. marca in bo prav tako na Zelenici, medtem ko bosta seminar in zbor načelnikov mladinskih odsekov v planinskih društvih od 11. do 13. aprila v kasarni na Rudnem polju na Pokljuki. Udeleženci bodo poslušali predavanja z različnih področij, poleg tega pa bodo opravili obvezne ture na bližnje vrhove v zimskih razmerah; to bo nedvomno ugodno vplivalo tudi na njihovo telesno vzdržljivost.

M. C.
 

Z mesecem marcem bomo pričeli objavljati v naši planinski rubriki tudi sestavke, v katerih bomo planincem predstavljal naše planinske postojanke, ki jih je sedaj v Sloveniji 166. Pri tem bomo izbirali zlasti med tistimi postojankami, ki jih naši planinci manj poznajo - preprosto zato, ker zanje ne vedo. Izmenično s postojankami pa bomo predstavljali tudi planinske transverzale - s šaleško planinsko potjo, ki sojo odprli oktobra lani, jih je v Sloveniji že 18; toda skušali bomo dobiti podatke tudi o vseh transverzalah v Jugoslaviji. Z opisom manj znanih planinskih koč in pa vseh transverzal bomo skušali približati našim planincem tudi redkeje obiskan gorski svet, ki pa v sebi prav tako skriva ves čar in vso lepoto - le odkriti jih je treba.


Govejek

Na severnem robu Polhograjskih Dolomitov ždi nad Medvodami v nadmorski višini 812 metrov majhen zaselek Govejek, na katerem je bilo pred drugo vojno večje posestvo. Ljubljanski obrtniki planinci so leta 1935 posestvo odkupili ter stanovanjsko hišo preuredili v svoj dom. Leta 1951 so si poleg starega zgradili novi dom, ki daje prijetno zatočišče planincem - zlasti Ljubljančanom, Medvodčanom in Skofjeločanom. Dostop do Govejka je možen, z avtomobilom: sredi Medvod se odcepi cesta na levo čez železniško progo, in odtod je do Govejka deset kilometrov. Vendar bomo planinci raje izbirali peš poti; teh je do Govejka več. Iz Medvod je Govejek moč doseči v dobrih dveh urah, iz Škofje Loke v dveh urah in pol; kdor pa hoče odkriti "srce" Polhograjskih Dolomitov - Polhov Gradec - in bo pot zastavil tod, ta bo užival na poti čez Tošč (ne Tošc, ki ga poznamo iz Julijcev!), visok 1021 m, ter bo prišel na Govejek z južne strani - prav tako v dveh urah in pol.

Razgled z Govejka je enkraten. Na severu vidi popotnik vso čudovito panoramo Kamniških in Savinjskih Alp, pod njimi pa se bleščijo večja in manjša naselja tako imenovane spodnje Gorenjske. Proti vzhodu in jugu se razgrnejo popotniku griči in vrhovi Polhograjskih Dolomitov, medtem ko se bo planinčev pogled proti zahodu ustavil v gozdnatih pobočjih Jelovice. Dom na Govejku upravlja PD Obrtnik iz Ljubljane, v domu je 28 postelj v sobah, odprli pa ga bodo v prvih aprilskih dneh.

M. CILENŠEK

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46044

Novosti