Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Zimska alpinistična sezona

sobota, 23. julij 1966, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 1797

Že (ali pa šele?) 40 let se tudi pri nas zimska alpinistična sezona časovno pokriva s koledarsko zimo
Iz PV za Kroniko: Sklep o tem in poobjava pregleda pomembnejših zimskih vzponov v 1965/66

 

Planinski vestnik 1966/07/332

ZIMSKA ALPINISTIČNA SEZONA 1965-66

S sklepom sestanka načelnikov AO Slovenije na Kalu, da se za zimske vzpone (z veljavnostjo od sezone 1965-66) štejejo le tisti, ki so bili opravljeni v času koledarske zime (23. XII.—21. III), smo, upam, dokončno definirali zimski vzpon. Seveda pa še vedno ne moremo trditi, da zimska sezona, kakršna je bila do sedaj v veljavi (odslej se ti vzponi označujejo kot »vzponi v zimskih razmerah« in se kot taki tudi upoštevajo pri kandidaturah za odprave), nima več svojih zagovornikov. Gotovo pa je, da sta dolžina dneva in temperatura, dva tako važna faktorja, ki brez zapadnjaške prakse odločilno podpirata odločitev.

 

S tem sklepom pa seveda še zdaleč nismo rešili tudi našega zimskega alpinizma. Čas za opravljanje prvenstvenih zimskih vzponov (ki jih bo, kaže, dovolj še za nekaj generacij) je krajši in ker navadno vsi računajo še na čim kasnejši termin (kondicija, vremenski pogoji . . .), se navadno dogodi, da želje ostanejo le želje. Tako je bilo tudi letos.

Vsi smo s strahom pričakovali prihod Čehov in Slovakov (njihove uradne odprave), ki so obljubljali naskok na Čopov steber (trenutno nesporno zimski problem št. I prav zaradi njih). Še dobro, da so se v zadnjem trenutku odločili vsi (16 po številu) za Zap. Alpe. Pri tem pa smo povsem spregledali prihod Vzh. Nemcev in doživeli enega najhujših porazov v zgodovini našega alpinizma:

V dneh 8.—10. III. 1966 so Richter-Günter in Kaltbrunner-Heine-Warmut (Dresden) preplezali prvenstveni zimski vzpon v Špiku — skalaško smer.
Pri tem pa to niti ni bil njihov prvi uspeh pri nas. V pretekli zimi so namreč opravili tudi že I. zimsko ponovitev Prusik-Szalayeve smeri v severni steni Triglava. To je njihova priprava na ekspedicijo v Mongolijo.

In kaj smo opravili mi? Razen nekaj lepih — »uživantskih tur« in pristopov na vrhove — komaj štiri prvenstvene ture (če izvzamemo vzpon v Suhi Lasti — BiH, ki so ga registrirali celjski alpinisti). 6.-7. I. 1966 sta Jože Žvokelj in Boris Cegnar (AO Kranj) opravila prvenstveno prečenje Košute. V skupno 28 urah čistega plezanja sta prečila vrhove: Tolsta Košuta, Košutnikov Turn, Macesje, Tegoško in Pungersko goro, Kladivo, Kofško goro in Velikih vrh. 7. III. sta zakonca Barbka Ščetini-Lipovšek in Peter Ščetinin (AAO) kot prva pozimi preplezala Zupanovo smer v Koglu (10 ur). 8.-9. III. sta Boris Kambič in Franci Savenc (AAO) preplezala prvenstveno zimsko smer po grapi na drugi vrh Struga v Rateških Poncah in prečila greben do Srednje Ponce.

18.—20. III. sta Boris Kambič in Janez Rupar (AAO) preplezala prvenstveni zimski vzpon v Veliki Mojstrovki — smer Debelakove. Zaradi slabih razmer (padavine — slab sneg) sta morala dvakrat bivakirati.
In kakšna bo prihodnja sezona? Zaenkrat se to sprašujemo glede letne. Čas bi že bil, da bi se zamislili že zdaj tudi malo naprej.

Franci Savenc


 

Planinski vestnik, 1966/11/483

ŠE DVE ZIMSKI NOVICI

Iz pregleda pomembnejših zimskih vzponov v sezoni 1965/66 (ki je bil objavljen v PV 1966/VII) sta izpadli dve činitvi, ki bi ju tja vsekakor moral uvrstiti. 31. januarja so Lazar Rataj, Marjan Prelog (oba člana AO TAM) in Marjan Mauko (KAO) preplezali prvenstveni zimski vzpon v Raduhi. Plezali so smer, ki jo imenujejo Plate.
V dneh od 28. III. do 10. IV. 1966 pa je Danilo Škerbinek v družbi z dvema Münchenčanoma opravil skoro celotno prečenje Zapadnih Alp na smučeh – turo znano pod imenom Haute Route. Več poroča Škerbinek sam. F. S.


V poobjavi je ostalo enako izrazje in oblikovanje, kot smo ga uporabljali pred 40 leti; marsikaj je zdaj drugače...

 

Oznake: ALP, PV
eXTReMe Tracker