Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Iz alpinističnega sveta - 05. in 12.12.1972

05. in 12.12.1972
Iz alpinističnega sveta 

torek, 5. december 1972, ob 14:00, Inko Bajde, ogledov: 1243

Večer, Šport - Inko Bajde: Aig du Midi - Francija, Ob povratku IV. JAHO, Rastkov bivak

AIG. DU MIDI - FRANCIJA
V spomin na tragično nesrečo, ki se je zgodila leta 1961 v stebru Freney - Aig du Midi, Francija, in so v njej izgubili življenje štirje alpinisti, preživeli pa le Bonatti, Gallieni in Mazeaud, sta nameravala Lothar Brandler in Pierre Mazeaud posneti film. Toda tragedija se je ponovila in pri vsem dobila še nekoliko ironičen privzok. Avstrijec Walter Grimm, star 27 let, in Milan Doubek, 30 let, po rodu Čeh, ki se sicer veliko ukvarja tudi s planinsko fotografijo, sta se med snemanjem ubila. Padla sta v ledeniško razpoko, nato pa ju je zatrpal še sneg. Doubek je zapustil ženo in tri otroke.

OB POVRATKU IV. JAHO
Ne glede na to, kakšen uspeh je imela četrta jugoslovanska himalajska odprava (vemo še premalo, da bi lahko dajali dokončne ocene), je treba poudariti, da je Jugoslavija ena izmed tistih dežel, ki so v zadnjih letih dokazale, da so v alpinizmu, še posebej pa himalaizmu, dorasle deželam, ki imajo na tem področju že zgodovinske izkušnje, in torej stopa v korak z njimi. Neizpodbitno je, da je za oceno uspeha često odločilen dosežen cilj. Morda drži, da je tako drugje, toda v alpinizmu in himalaizmu ni in ne more biti tako. Osvajanje najvišjih gora, odetih v večni sneg in led, je bilo že od nekdaj tvegano početje. To so dokazale številne odprave po vsem svetu, ki so prihajale nazaj mnogokrat popolnoma zdesetkane ali pa se sploh niso vrnile, četudi so bile organizacijsko, predvsem pa materialno in finančno, bolj podprte kot naše.
Sestavek  ne razumite kot namig ali morda opravičilo ob povratku IV. JAHO, saj mora vsem, ki količkaj zasledujejo potek dogodkov biti jasno, da so naši fantje storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, za dosego cilja - Makaluja, 8470 m visoke gore, ki je v resnici le tretji vrh v skupini Everesta in komaj peti po višini na svetu. Še posebej pa je treba pohvaliti, da tega niso poskušali po kaki izmed že obstoječih smeri, temveč po lastni varianti, ,,jugoslovanski".
Žal pa se je zgodilo to, česar smo se na tihem bali. Le borih 240 m izpod samega vrha so morali obrniti zaradi nenadnega vremenskega preobrata. Jasno je, da kakršnokoli kljubovanje naravnim silam vodi le v pogubo in je zato nesmiselno. Pametno ravna tisti, ki pravočagno spozna, da umik pred goro ni sramota, pa čeprav za ceno cilja, ki je tako blizu, takorekoč na dosego roke.
Temnih madežev v svetovni zgodovini alpinizma je že preveč, še najmanj pa so ti potrebni prav nam, kjer stopamo pravzaprav po še neznanem svetu in a si s tem vendarle iz leta v leto pridobivamo prepotrebne izkušnje. Nova priložnost se bo zagotovo še ponudila.

Rastkov bivak
Zvezna komisija za alpinizem predlaga, da bi v prihodnjem letu (julij - avgust) v črnogorskem Durmitorju organizirali jugoslovanski alpinistični tabor. Bil naj bi v bližini Črnega jezera (1413 m), z namenom, da udeleženci med turami pomagajo pri gradnji bivaka dr. Rastka Stojanovića.
Akcijo za zgraditev bivaka so pričeli Rastkovi prijatelji kmalu po njegovi tragični smrti in o njej nameravajo obvestiti vse planince Jugoslavije, saj bo postojanka v Veliki Karkici ne samo primerno spominsko obeležje, temveč tudi daleč naokoli edino zavetišče v teh gorah, še posebno, odkar je opuščena postojanka v dolini Škrčkih jezer. Prostovoljne prispevke zbirajo na žiro računu Planinarsko-smučarski savez Beograd (608-8-277-10) - za zavetišče na Durmitorju. V prodajo pa bodo dali tudi posebne razglednice z označenim mestom bivaka po ceni10 din.

I. Bajde

eXTReMe Tracker