Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Umetne stene

Polet, 26.01.06 – Urban Golob: Plezanje je lahko popoldanska ali večerna zabava za vso družino

Maratonec

Plezanje je lahko popoldanska ali večerna zabava za vso družino.

Umetne stene

»Jaz pravim športnemu plezanju salonski alpinizem,« je imel navado reči moj alpinistični prijatelj pred približno dvajsetimi leti, ko je bilo plezanje v kratkih stenah naših plezališč še v povojih in je med pravovernimi alpinisti veljalo za ne povsem resno pogruntavščino. Toda takrat se je začenjalo plezati v naravnih plezališčih, o umetnih stenah še ni bilo ne duha ne sluha. Opredelitev plezanja kot »salonske« dejavnosti bi bila morda ustreznejša čez nekaj let, ko so nastale prve umetne stene v športnih dvoranah.

Že športno plezanje v kratkih naravnih stenah je pokazalo številne prednosti pred plezanjem v visokih gorah in zaradi njih je kmalu postalo zelo priljubljeno. Plezalne smeri so bile veliko krajše od tistih v gorah, zaradi varovanja s t. i. svedrovci je bilo plezanje varnejše, dostopi do sten kratki, vreme pa zanemarljiv dejavnik v primerjavi s pravimi alpinističnimi vzponi. Vendar ležijo naši kraji na območju zmernega celinskega podnebja, kar pomeni, da se v povprečno mrzlih zimah v skali ne da ravno najbolje plezati. Pa tudi čas, ki je za to potreben, je imela večina na voljo samo konec tedna. Plezanje na umetnih stenah v dvoranah, ki se je začelo razvijati pozneje, je imelo vse prednosti plezanja v kratkih skalnih smereh, poleg tega sta vreme in podnebje postala nepomembna. Zdaj, ko je umetnih sten več in so mnogim na dosegu roke, tudi čas ponavadi ni več težava. Tako se lahko v dvorani dobro naplezate že v uri ali dveh.

Velike umetne stene

Na začetku so postavljavci umetnih sten želeli v vsem posnemati naravne razmere, tudi v razsežnostih. Tako so bile prve, ki so jih uredili v športnih dvoranah – pri nas je bila prva v Domžalah –, visoke deset metrov, če že ne več. Seveda takšna višina zahteva enako varovanje kot v naravnih plezališčih, torej z vrvjo; za velike umetne stene potrebujemo enako znanje varovanja kot pri plezanju v naravnih skalnih plezališčih. A gradnja velikih umetnih sten je draga in ustreznega prostora zanje ni prav veliko; take so zdaj namenjene predvsem tekmovanjem v težavnostnem plezanju. Veliko lažje in tudi ceneje je postaviti malo, t. i. balvansko steno.

Male ali balvanske umetne stene

Balvanske umetne stene so manjše in predvsem nižje. Tudi tu so plezalčev izziv oprimki iz umetne mase, ki jih lahko prestavljamo po steni. Balvanske umetne stene ponujajo s svojo razgibanostjo in postavitvijo oprimkov številne kombinacije gibov in zelo raznoliko plezanje. Varovanje z vrvjo praviloma ni potrebno, zadostujejo že debelejše blazine, ki ublažijo doskok ali padec z oprimkov. Zato lahko plezamo tudi brez znanja t. i. vrvne tehnike, čeprav to seveda nikoli ne škodi. Na steni je lahko več ljudi hkrati in tako bolje izrabijo svoj čas, kakor bi ga na velikih stenah, kjer morajo ob večjem številu plezalcev pogosto čakati na prosto vrv za varovanje.

Na malih umetnih stenah lahko zaradi velikega števila oprimkov poljubno izbiramo kombinacije. Tako si lahko plezanje otežimo ali olajšamo po svoji volji. A človek rad tekmuje (če ne z drugimi, pa vsaj s sabo), uživa v svojem napredovanju … Primerjava z drugimi je pogosto prava motivacija in prav balvanske umetne stene omogočajo tudi takšno druženje. Plezalci si med seboj pomagajo, se spodbujajo in si postavljajo ter rešujejo različno težke plezalske probleme na samo nekaj desetih kvadratnih metrih površine. Začetnik se lahko marsikaj nauči že samo z opazovanjem boljših od sebe, seveda je za hitrejši napredek dobro obvladati temelje tehnike plezanja, pridobivati moč, se seznaniti z nevarnostmi poškodb … Glede preprečevanja poškodb prstov in zapestij, ki so najbolj obremenjeni, naj poudarimo le pomen dobrega ogrevanja pred začetkom plezanja. O vsem tem in še čem vas bodo poučili v šolah športnega plezanja, ki jih organizira večina plezalnih klubov in alpinističnih društev po Sloveniji.

Oprema

Za plezanje na malih umetnih stenah v dvoranah ne potrebujemo prav veliko opreme. Plezalniki (plezalna obutev), magnezij v prahu (ki osuši preznojene roke, da na oprimkih ne drsijo), vrečka zanj, športna majica in hlače navadno zadostujejo. Stvar se spremeni pri plezanju na velikih umetnih stenah, kjer potrebujemo vso osnovno športno plezalno opremo. K njej sodi poleg naštetega še vrv, vponke, plezalni pas z varovalom …

Zanimanje narašča

Čeprav je plezanje večinoma še vedno športna dejavnost v naravi (»outdoor šport«), se v zadnjem času čedalje več ljudi preizkuša samo na umetnih stenah. V svoji dvoranski obliki je plezanje že postalo urbana oblika rekreacije. A medtem ko je umetnih sten po večjih in manjših evropskih mestih v izobilju, jih je v Sloveniji še razmeroma malo. Še zlasti Ljubljana pri tovrstni ponudbi krepko caplja za povpraševanjem. Za obiskovalce popolnoma odprta stena je pravzaprav samo v BTC-ju (Sportsiti.com), druge so večinoma v lasti alpinističnih in plezalnih društev ali klubov, tako da jih lahko uporabljajo samo njihovi člani. Manjše stene imajo še telovadnice nekaterih šol in celo vrtcev. Na svojih domovih si jih je uredilo tudi nekaj plezalcev, a so večinoma primerne samo za njihov bolj ali manj trdi trening. Upajmo, da bo zanimanje za to čedalje bolj priljubljeno obliko rekreacije spodbudilo graditev novih sten, ki bodo na voljo rekreativcem.

V premislek

Ne nazadnje je pri plezanju pomembno tudi to, da dela vse telo. Dejavne so posamezne mišice in mišični sklopi ter seveda kite. Pomembni sta gibljivost, ki jo deloma pridobimo s samim plezanjem, in koordinacija. Pomembna pa je seveda tudi glava. Znano je mnenje nekoč najboljšega športnega plezalca, zdaj že pokojnega Nemca Wolfganga Guellicha, da so pri plezanju možgani najpomembnejša mišica. To je seveda res, od nas pa je odvisno, kako resno in s kakšnimi ambicijami se plezanja lotimo.

Dvoransko plezanje je dinamično, atraktivno in – kar še posebno velja za plezanje na manjših umetnih stenah – varno. Zato je priporočljivo tudi za otroke, ki ponavadi na steni pokažejo veliko več spretnosti in moči, kot bi jim pripisali. Plezanje na umetnih stenah je torej lahko popoldanska ali večerna rekreacija in zabava za vso družino.

Besedilo in foto: Urban Golob

Kategorije:
Novosti PLE SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti