Večer, Šport - Inko Bajde:Odprava AO Kozjak prispela v Durmitor, Novice z Durmitorja
ODPRAVA AO KOZJAK PRISPELA V DURMITOR
Odprava alpinističnega odseka PD Kozjak, Maribor, ki je 28. julija odpotovala v Durmitor,je po tridnevni vožnji srečno prispela v Žabljak in se utaborila v bližini Črnega jezera. Vožnja je bila dokaj naporna, saj je skoraj tretjina vseh prevoženih kilometrov potekala po makadamskih cestah in neštetih serpentinah. Pot je zanimiva in ponuja izredne možnosti za snemanje in fotografiranje. Čudovite soteske z deročimi rekami, hribovske vasi in gozdovi so nas znova in znova zvabljali iz avtomobilov, da smo kar naprej ,,škrtali" s fotoaparati in kamerami. 30. julija smo se skoraj vse popoldne zadržali v Pljevlju, kjer smo se sestali s predstavniki planinskega društva. Ti so izrazili željo, da ostanemo pri njih dalj časa. Kljub temu da je nameravala odprava v tem kraju pripraviti predavanje z več barvnimi diapozitivi o Sloveniji in slovenskih hribih, je morala zaradi pomanjkanja časa nadaljevati pot in tako je še isti dan dosegla Žabljak. Naslednji dan smo stacionirali bazni tabor in ukrenili vse potrebno za delovanje navez. Dva alpinista sta se odpravila na razgledno turo, da raziščeta možnosti za postavitev višinskega taborišča. Dostopi do sten so namreč s kraja, kjer imamo trenutno postavljen bazni tabor, izredno dolgi. Zato smo bili primorani postaviti višinsko taborišče; prenos obilice opreme na višje terene namreč ni možen, ker bi za to porabili preveč dragocenega časa. Precej nagaja tudi vreme, ki je izredno muhasto, vendar upamo, da nam v naslednjih dneh, ko bomo pričeli vzpone, ne bo preveč nenaklonjeno.
Novice z Durmitorja
Ponovno se oglašamo z območja Durmitorja, kjer so naveze že pričele z delom. Žal nam vreme še vedno ni naklonjeno, saj skoraj vsak dan dežuje zato moramo dobro izkoriščati dnevne intervale brez dežja, za alpinistične podvige. K sreči stene niso kdo ve kako dolge, s čemer so dolžine vzponov omejene na krajši čas, zato pa so dostopi in sestopi precej daljši. Razen baznega taborišča ob Črnem jezeru, smo postavili še višinski tabor na Zeleni loki, celotno ekipo odprave pa razdelili na dve skupini, tako da se naveze ves čas izmenjujejo. Doslej je bilo opravljenih 16 vzponov, po štirih smereh, od tega sta dve prvenstveni. Ocena opravljenih vzponov se giblje med tretjo in četrto težavnostno stopnjo. Naštudiranih je tudi nekaj težjih smeri, vendar nam vreme očitno ne prizanaša.
Razen omenjenih vzponov, je bilo opravljenih tudi nekaj celodnevnih tur po Durmitorju in v okolico, tako da smo doslej že kar dobro spoznali to območje. Bistvena značilnost Durmitorskih planin so precej velike dnevne temperaturne amplitude, katerih posledica v višjih legah je izredno močan veter, saj često presega hitrost 100, pa tudi cez 120 kilometrov na uro.
Zanimiv pa je verjetno še en podatek, ki se ga člani odprave niso nadejali. Gre nameč za nebroj gob, predvsem, pri nas opevanih jurčkov, ki jih je v okolici Črnega jezera toliko, da si iz njih lahko vsak dan , pripravljamo najraznovrstnejša jedila, s čemer močno manjšamo obseg potrošnje hrane, ki smo jo prinesli s seboj. Edina ugotovitev doslej, ki ni vzpodbudna, je da imano na razpolago premalo časa.
I. Bajde