Zima se kar nadaljuje!
Pa bomo tudi tokrat začeli z zimo, ki letos še kako opleta z repom. Večina alpinistov že malo težko čaka odjuge, ko bo brez slehernega kančka slabe vesti odvrgla ledna orodja v kot. A do tja je še daleč. Čeprav bo v dolini zdaj zdaj zavladala prava pomlad (koledarska je seveda že prišla), se bodo razmere v gorah še nekaj časa obdržale. Drug izgovor bo potrebno najti za lenobno pomladansko poplezavanje.
Nove smeri v Bovškem Gamsovcu
Za večino ljudi ni več novica, da se v Bovškem Gamsovcu plezajo nove smeri. Eden najbolj aktivnih je, očitno ponovno aktivirani, Matjaž Jeran, ki je tokrat, v ponedeljek, 15. marca, z Matevžem Jermanom (oba AO Ljubljana-Matica) preplezal novo smer s pomenljivim imenom, Razmera je. Po začetnih zapletih s prevozom in po oddelanih očetovskih obveznostih jima ne gre zameriti, če sta zjutraj malo potegnila v toplih spalnih vrečah. Le načrte sta malenkost korigirala in se odločila za lažjo linijo. Razmere pravljične kot že v toliko smereh to zimo, smer pa prijetnih težav. Za 500 metrov nove smeri sta potrebovala manj kot sedem ur. Smer z imenom Razmera je (AI 4, WI 5, 500 m) je v celoti samostojna, na sliki pa je označena z modro barvo.
In glej ga zlomka, že v četrtek, 18. marca, sta Miha Pintar in Grega Kofler opravila 1. ponovitev opisane smeri. Pravita, da sta po 2. raztežaju sicer plezala desno od originalne smeri in preplezala Potrošniško varianto (4+, 120 m) in se nato priključila originalu, a po objavljenih slikah nisem čisto prepričan, če sta liniji vzpona res drugačni. A to se bodo akterji najlažje sami dogovorili.
Miha Hauptman (AO Škofja Loka) je sporočil, da so v četrtek, 18. marca, trije fantje, dva mlajša pripravnika in en tečajnik, preplezali njim neznano in zato predvidoma prvenstveno smer na južni greben Bovškega Gamsovca s Sovatne. Poznavalci vabljeni k podajanju informacij in obujanju zaprašenih spominov. Smer se konča malo manj kot sto metrov pod vrhom Gamsovca. Fante srčno zanima, kaj so plezali.
Stena
Kljub poplavi vzponov pa se v Steni letos ni dogajalo prav veliko. Težko bi sicer rekli, da je samevala, a navala kot druge stene ni poznala. Zato je vsaj malo presenetila novica, da sta podobno kot vsi ostali, v četrtek, 18. marca, v Skalaško smer vstopila Luka Lindič (AO Celje) in Marko Prezelj (AO Kamnik). V tem delu sta občasno še opazila delo predhodnikov, a vseeno je bilo veliko nanešenega svežega in prhkega snega. V strmih delih pa sta imela tudi nekaj starega sprijetega snega, ki se je izmenjeval s kopno skalo. Ker sta morala precej prehodov očistiti, je padlo tudi vprašanje o uporabi metlice, a dlje od poigravanja z mislijo na Čopov steber nista prišla. Po Gorenjskem turncu sta še malo zarinila navzgor in tik pod Ladjo prečila v Sanjski ozebnik (V+/5, M6+, 1100 m) in vanj prišla prav nad najtežjim raztežajem. Tu sta si uredila bivak, nato pa nadaljevala z vzponom. Čeprav so ju med vzponom motili pršni plazovi oz. bolje rečeno posipanje snega preko stene, sta lepo napredovala in kljub čiščenju opasti in snega vrh stene dosegla kmalu po enajsti uri. A dokler ni konec, gre še vedno navzgor in alpinista sta nadaljevala proti samemu vrhu Triglava, kjer sta malo pred 14. uro zaključila vzpon. Zaradi negotovih razmer sta sestopila v Krmo. In plezariji navkljub sta še kar precej poslikala.
Vzponi brez predaha
Včasih res veliko piševa o Maji Lobnik (AO TAM), a kaj, ko punca res ogromno pleza. Tudi tokrat se je v sredo, 17. marca, s Petrom Juvanom (Akademski AO) odpeljala na zahod naše ljubke domovine. Šla sta preplezat precej slavno Sneguljčico (V/4, 700 m) v Loški steni. Naletela sta na dobre razmere, tako da uspeh ni izostal. Le na vršni polici jima je nekaj težav povzročil nepredelan sneg. Naslednji vzpon pa je opravila z očitno drugim rekonvalescentom, o katerem danes pišem, s Silvijem Morojno (AO TAM). A sta tokrat, glede na močno otoplitev, ubrala drugačno taktiko. V severni steni Male Raduhe sta v precej poletni opravi s plezalniki in golimi rokami preplezala kombinacijo Študentske smeri (V+, 140 m), izstopila pa po smeri ZZ – izstop mimo dimnika (v+/IV, 140 m). Stena je bila že dokaj suha, le na poličkah ju je čakalo še nekaj snega.
Paklenica
Malo po pomoti, malo pa tudi iz navade sem kontaktiral Luko Krajnca (AO Celje), ki se že nekaj časa ukvarja s plezanjem v skali. Tako je to nedeljo, 21. marca, z Albinom Simoničem preplezal smer Gaz (7b, 350 m) v Paklenici. Stena je že večinoma suha, temperature pa so bile povsem spomladanske. Še največji luksuz pa je bil, da sta bila v steni sama. Res redka sreča. Sicer pa je Luka pohvalil tudi smer, ki da je dobra, z lepimi prehodi in ostro skalo.
V bistvu bi moral še kaj napisati o taboru v Chamonixu, a vas za konec samo še vabim na prireditev 5. plezalni vikend v Turi nad Vipavo. Program je res pester in kdor trdi, da zanj ni nič, se precej moti. Saj vabilo ste najbrž že našli v inboksu, a vas opominjam tudi jaz.
Lepo se imejte, stisnite zobe še za kakšen mrzel konec tedna, potem bo pa sonček, pa morje, pa ptički bodo spet zapeli, …
Peter Mežnar