Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Iz alpinističnega sveta 26.08.1971

26.08.1971

četrtek, 26. avgust 1971, ob 17:36, Inko Bajde, ogledov: 1156

Večer, Šport - Inko Bajde - Koroški in štajerski alpinisti so se vrnili iz Švice

KOROŠKI IN ŠTAJERSKI ALPINISTI SO SE VRNILI IZ ŠVICE
Kakor je Večer že poročal, so se letos koroški in Štajerski alpinisti odločili za švicarske gore. Prvenstveno je bilo rečeno, da pretežni del udeležencev obišče Zermatt in le nekaj izmed njih Grindelvald. Toda dogodki so se zasukali drugače. Okrog 20 alpinistov je postavilo šotore na Alpiglenu - nad Grindelwaldom, pod vznožjem Eigerja in le štirje alpinisti AO TAM so odpotovali v Zermatt, kjer so se povzpeli na dva vrhova, Monte Rosso in Materhorn.

Skupina šoštanjskih in mariborskih alpinistov je pod vodstvom Dušana Kukovca postavila svoj tabor na Alpiglenu ob vznožju severne stene Eigerja. Prve tri dni je bilo vreme precej nestanovitno. Alpinisti so se pripravljali na vzpone in skušali kljub skromnim opisom čim bolje proučiti steno Eigerja. Navezi šoštanjskih alpinistov Jaka-Roman in Verč-Ivč, sta se odločili za naskok japonske »diretissime«, ki jo doslej jugoslovanski alpinisti še niso preplezali. Ostali dve navezi mariborskih alpinistov Šturm-Hercog ter Gselman-Bajde, pa sta izbrali doslej še ne ponovljeno Poljsko smer v skrajnem levem delu S Eigerjeve stene. Obe skupini sta ob tretji uri zjutraj krenili proti vstopu. Navezi, ki sta se namerili v poljsko smer, sta še isti dan vstopili. Dobro napredovanje v spodnjem delu stene jim je zgoraj otežkočil pomanjkljiv opis, tako da so zgrešili in zašli preveč v levo. Izredno krušljiv in izpostavljen teren ter nenadno poslabšanje vremena, sodra, dež in padajoče kamenje, so obe navezi obrnili približno na polovici stene, tako da sta sestopali še pozno v noč in tabor dosegli šele opolnoči.
Ostali dve navezi, ki sta se namenili v japonsko »diretissimo«, sta bivakirali pod veliko gladko rumeno steno (izključno tehnično plezanje), kjer vstopi omenjena smer in se v nadaljevanju pne preko drugega ledišča in zgoraj nekolikanj izrazitejšega sveta na vrh.
Odločili so se raje, da zaradi muhastega vremena počakajo še eno noč. Drugi dan na vse zgodaj smo jih že opazili na delu. S seboj so imeli vso potrebno tehnično opremo, bivak in "toki-voki" tako da smo bili z njimi v stalni radijski zvezi. Izredno dobro napredovanje jim je omogočilo, da so še isti večer dosegli zgornji desni rob drugega ledišča, kjer so si pripravili drugi bivak. Naslednje jutro pa so se morali odločiti za sestop.

Vsa stena Eigerja je bila zavita v meglo in dež - le od časa do časa smo jih lahko opazovali pri sestopu, ki pa je bil zelo nevaren, saj je bila stena videti kot en sam slap vode in padajočega kamenja.

Tokrat so torej naši alpinisti imeli v tujini smolo, čeprav so se za ture dodobra pripravili. Če drugega ne, so se vrnili za izkušnjo bogatejši. Na povratku domov se je ena skupina alpinistov in alpinistk ustavila še v Dolomitih, kjer so opravili pristop na Veliko Cino.

I. Bajde

 

eXTReMe Tracker