Peter Podgornik 19.03.2010 08:59 2462 0

Primorske stene - 19.03.10

Skupina Špičje je odmaknjena, skrivnostna veriga trentarsko-bohinjskih gora, ki ustvarja naravno pregrado med Primorsko in Gorenjsko.

Visoko nad dolino Soče se niza kup vrhov s strmimi pobočji, stenami in žlebovi, odmaknjenimi pred vsakdanjo gnečo gorskih središč. Med obiskovalci skupine Špičje, kot je označeno v literaturi in na kartah, se je udomačilo tudi ime Lepo Špičje.

Predstaviti uporabniku tako obširno področje je težka naloga, saj gre za razgibano in razpotegnjeno verigo vrhov, ki zahtevajo različne dostope in sestope, pol skupine pa ne premore označenih planinskih poti.

Kljub želji, da bi skupino Špičje čim bolje predstavil mi ostaja grenak priokus, saj sem več kot pol leta zaman čakal od nekaterih plezalcev določene informacije, ki bodo mogoče ostale za zmerom njihova skrivnost. Pravi užitek pa je bilo sodelovati z vsemi ostalimi, ki so velikodušno pomagali.

V ta čudoviti del gora sem zašel pred skoraj 35 leti, prav v oddaljeni steni Velikega Špičja smo leta 1976 z bratoma Pavletom in Rudijem, dan po jesenskem potresu hoteli preplezat našo prvo smer v trentarskih gorah. Že v prvem raztežaju je vrv prvega v navezi sprožila dovolj velik kamen, ki je na treh mestih presekal novo vrv. Naslednje leto smo tečajniki alpinistične sekcije iz Nove Gorice v družbi malo bolj izkušenejših plezalcev iz različnih soških alpinističnih sekcij v skupini Špičje izvedli prvi plezalni tabor. Leta 1979 sva z bratom Pavletom opravila prvo ponovitvijo smeri Jeglič-Ščetinin in spravila v žep najino prvo smer šeste stopnje v gorah, kmalu zatem sva v isti steni potegnila najino prvo prvenstveno smer v tapravih hribih. Še isto leto jeseni so naju prijatelji iz naše sekcije in iz Jezerskega zaman čakali, da prideva na skupni plezalni tabo pod Špičje, na poti sva popolnoma razbila najin prvi avto. Naslednjo zimo sva po sedmih urah mučnega nočnega gaženja iz dna doline po globokem snegu stala pod steno Velikega Špičja in v dveh dneh opravila prvo zimsko ponovitev smeri Jeglič-Ščetinin, kjer sva v hudem mrazu tudi prvič omrznila po prstih rok.

Tako kot je bilo lepo vse to doživljat mi je sedaj lepo, ko sem skupaj z par zanesenjaki pripravil za splet to kar je pred vami.

Veliko užitkov,

Peter Podgornik

19.03.2010