Slovenski narod: Podžupan prof. Jarc je izposloval zanj dve sobi v Auerspergovi palači
Ljubljana, 26. aprila: Nobena športna panoga ni pri nas tako razvita, kakor turistika. Okolica sama nas je morala navdušiti za planine. Smelo lahko danes trdimo, da je najmanj vsak šesti Ljubljančan turist. Ni čudo, da imamo v Ljubljani največje planinsko društvo, najboljše planinsko glasilo in da so ravno med Slovenci plezalci mednarodnega slovesa. Ljubljana je nedvomno središče jugoslovenskega planinskega gibanja in je zato razumljivo, da je baš v Ljubljani vzklila misel ustanovitve alpinskega muzeja, kakršne imajo povsod, kjer je alpinistika visoko razvita.
Misel, da bi dobili v Ljubljani alpinski muzej, se je pojavila najprej v krogih SPD. Inozemski turisti, ki posečajo naše gore, so večkrat začudeno vpraševali, kako da nimamo pri nas, ko imamo tako dobro razvito turistiko, nobenega alpinskega muzeja. Zlasti Nemci se temu niso mogli dovolj načuditi, saj imajo sami v Münchnu prekrasen muzej, vzor dobro urejenega alpinskega muzeja. Ta ustanova, ki jo bogato podpirata planinski savez in posebno društvo »Freunde des alpinen Museums«, obsega vse, kar mora planinec vedeti o planinah. SPD je že dolgo nameravalo ustanoviti tak muzej tudi v Ljubljani, ni pa imelo dovolj denarnih sredstev in tudi ne potrebnega prostora. Zdaj se je zavzel za alpinski muzej podžupan prof. Jarc, ki je izposloval dve sobi v Auerspergovi palači, kjer bo nameščen mestni muzej, in s tem položil temelj slovenskemu alpinskemu muzeju. SPD je že ustanovilo poseben pripravljalni odsek, ki so v njem člani SPD in Skale, in sicer dr. Pretnar, dr. Brilej, dr. Mrak, Lipovšek, Kham in dr. Ložar.
Kajpak se bo naša najnovejša pridobitev gibala s početka v bolj skromnih mejah, kajti največja ovira je in ostane vprašanje sredstev. SPD upa, da bo priskočila na pomoč vsa naša javnost in pokazala, da se zaveda velikega pomena alpinskega muzeja za propagando našega tujskega prometa. Temelj alpinskega muzeja sta dali dve alpinski razstavi na velesejmu, kjer je bil v glavnem razstavljen ves materijal, ki ga naj obsega bodoči muzej. Seveda je bilo ti razstavi lažje prirediti, ker so priskočili na pomoč razni privatniki s svojimi zbirkami, novi muzej bo pa moral vse te reči večinoma šele nakupiti, zlasti ako mu ne bodo v največji meri pomagali z darili prijatelji našega planinstva.
Kako so si zamislili alpinski muzej? Obsegal naj bi v prvi vrsti reliefe, ki jih je izdelal eden naših največjih strokovnjakov na tem polju, znani plezalec inž. arh. Drofenik. Odsek že zdaj razpolaga z nekaterimi diarama /dioramami/ Oskarja Delkina, kakor Kredarice, koče v Bistrici, Aljaževega doma itd. V muzeju naj bi bila tudi naravoslovna zbirka: naše planinsko rastlinstvo, zlasti zaščiteno, živalstvo in to posebno plazilci, kamenine, meteorološke karte in tabele. Poseben oddelek bi tvoril umetnostni del z originalnimi planinskimi slikami in umetniškimi fotografijami. Ta oddelek bi bil najdražji in bi se zato postopoma izpopolnjeval v teku let, navezan pa bi bil v prvi vrsti na prostovoljne darove. Važen del alpinskega muzeja so razni spominski predmeti, ki naj pokažejo razvoj našega planinstva. Ti predmeti bi predočevali zgodovino SPD, pozabljeni pa ne bi ostali niti znameniti planinci, utemeljitelji slovenskega planinstva, kakor Orožen, Tominšek, Aljaž, dr. Jug, dr. Tuma in drugi. Spominski predmeti bi obsegali njih fotografije in planinsko opremo, ki so jo uporabljali na turah. V muzeju bodo nadalje spominski predmeti /spominjali/ na znamenite vodnike, tako njihove knjižnice, kjer so vpisani svetovno znani alpinisti. Muzej bo obsegal tudi zgodovinski del, kjer bo prikazana celotna zgodovina planinske opreme, plezalnega orodja, dalje razvoj planinskih društev, števila članstva, planinsko glasilo in naraščanje števila naročnikov, obisk koč itd. Muzej ne bi bil popoln, ako bi manjkala reševalna oprema, dalje različni tipi planinskih koč in domov. Ta del bo obsegal tudi vso planinsko literaturo. Razstavljena bodo najznamenitejša dela naših planinskih pisateljev Badjure, dr. Tume, Kunavra in drugih. Prikrajšana ne bo niti zimska alpinistika. Zgodovinskim bloškim smučem je zagotovljeno častno mesto v muzeju.
V posebnem oddelku bo zastopana planinska folklora z vsemi svojimi posebnostmi. Podrobno bo prikazan tudi značaj planšarskih koč. Zgodovinski oddelek bo vseboval tudi razvoj planinske kartografije od početka do danes. Drzne podvige naših plezalcev bodo prikazovale slike vseh naših najtežjih plezalnih tur, odnosno gorskih grebenov. Na slikah bodo vrisani prvenstveni vzponi naših planincev, ki bodo pokazali, da naša turistika prav nič ne zaostaja za drugimi državami. Muzej, ki bo v začetku obsegal le slovensko planinstvo, bo sčasoma raztegnjen na vso državo in bo muzej postal res jugoslovanski alpinski muzej.