Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Vrste smučanja

 
07.03.10 Vrste smučanja - Aleš Guček

 

 

 

 

 

 

 

 

ponedeljek, 15. marec 2010, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 2702

Smucisca.net - Aleš Guček: Zadnje čase opažam, da se v Sloveniji uradne institucije, mediji, smučarske šole in tudi nekateri posamezniki trudijo, da bi zamenjali žargonske termine za slovenske izraze.

Namesto karverjev, karvinga, free-rida, free-styla, bordanja itd. smo se nekateri potrudili, da smo vpeljali v literaturo in učne načrte slovenske pomenke. Danes ob nesrečnih dogodkih, predvsem s smrtnimi izidi izven urejenih smučišč, je morda umestno, da spregovorim o delitvi smučarski zvrsti in območij smučanja, saj kljub trudu medijev in javne uprave prihaja do dvoumnosti. Vrsti smučarja in smučanja je treba razlikovati, da nam bo vsem znano o čem in o komu se pogovarjamo. Tako ne bodo krivi neki smučarji, ki jih bo po zmoti javne besede nekdo omenil, nosil breme krivde drugih.

Na zaključku tega uvoda, malo zgodovine razvoja izrazja, potem pa obljubljena razvrstitev.

Celotna objava (z ilustracijami) na Smucisca.net >>>

/.../ S pozornostjo in ker cenimo našo jezikoslovno dediščino smo pristopili k izdelavi ilustriranega slovenskega smučarskega slovarja:13 poznavalcev in piscev številnih člankov, knjig itd. smučarskih zvrsti, tehnike, metodike, pedagogike, žičniških naprav, varnosti na smučišču itd. in strokovnjakinja za izrazoslovje in slovarje pri ZRC Sekciji za slovenski jezik pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša SAZU, ki bo slovarju pomagala na svetlo). ...

/.../ Prof. Drago Ulaga in prof. Marjan Jeločnik (sodelovanje s slavistom prof. Mirkom Ruplom), Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije in Visoka šola za telesno kulturo iz Ljubljane so skrbeli za nego slovenskega smučarskega izrazoslovja, ne da bi zgolj prevajali tuje termine, ampak skušali najti slovenske ustreznice. Le redki posamezniki so kasneje skrbeli za naš smučarski jezik, medtem ko so se uradne institucije in posamezni zasebni pisci knjig bolj ukvarjali s samo tehniko kot nego materinščine. ...

/.../ Delitev smučarskih smučarskih zvrsti:

  1. terensko smučanje (vsake vrsta smučanja na urejenem smučišču),
  2. prosto smučanje (vsaka vrsta smučanja izven urejenega smučišča).

/.../ 2. Prosto smučanje (vsako smučanje izven urejenega smučišča):

  • Turno smučanje (v gričevnatem svetu, sredogorju in visokogorju),
  • Alpinistično smučanje (vzpon po strmini, navadno plezalnih smereh s smučmi na rami ali pripete na nahrbtnik do zgornje točke in nato spust po vesinah navzdol; prej imenovano ekstremno smučanje, ki pa je lahko katerakoli zvrst smučanja na robu možnega: kot primer ekstremnega je tek na 200 km brez odmora, poleti preko 230 m, hitrostno smučanje preko 200 km/h itd.
  • Variantno smučanje (vzpon s pomočjo žičniških naprav in nato spust izven urejenih smučarskih prog), ...

Komentiraj (1):

Andrej Terčelj, torek, 16. marec 2010, ob 22:13

Odličen analitičen članek, ki ga je potrebno prebrati v celoti v izvirniku, saj zgornjo okleščeno poobjavo lahko nepopolno razumemo. Za razjasnitev originala bi želel pri variantnem smučanju dopolniti in razširiti še na njegove različne oblike. Skupno mu je, da se smučar z vrha žičnice vedno spusti po neteptanem terenu v izhodišče. Ta neorganiziran smučarski prostor pa ima več različnih lastnosti. Lahko je ali označen ali nadzorovan ali varen pred plazovi ali pa vse ali nič od tega. Nadzorovan pomeni, da ob koncu obratovalnega časa redarji kontrolirajo teren, ki je označen po sredini spusta. Pred plazovi naj bi bil vsaj objektivno varen, ker vzdrževalec skrbi za varnost. V Avstriji označene, kontrolirane in pred plazovi varne proge imenujejo "Skiroute". Podobno kot so označene proge za grbine ali snežni park. V Sloveniji, Švici in Italiji takih prog ne poznam. V Franciji obstajajo vse možne permutacije teh kombinacij.
Potovalno smučanje nima direktne povezave z variantnim smučanjem in je verjetno pomotoma zašlo vmes.

Izraz "Ski-extreme" so vpeljali Francozi v 70ih letih in direktni slovenski prevod besede je bil namenjen smučanju na robu možnega v smislu naklonine in izpostavljenosti. Danes temu pravilno rečemo alpinistično smučanje, ki so mu dodali še nove odlike spusta kot je višina začetka. Hitrost in tehnika povezana z drsenjem po nesneženi podlagi, kot npr po vulkanskem pepelu, melišču, puščavskem pesku, pod vodno površino, imenujemo ekstremno smučanje. Žal ekstremno smučanje z vzdržljivostnimi teki in smučarski poleti res nima skupnega imenovalca.

Divje prosto smučanje (angl. freeride) je samo eden izmed načinov zavijanja pri prostem smučanju, tako kot so to telemark, deskanje ali starosvetno smučanje. Seveda je za izvedbo tega potreben ustrezen teren in kompleksno znanje, ki ti ga omogoča prilagojena oprema. Res pa je težko z eno besedo opisati zvrst spusta in hkrati zajeti opremo, način, tehniko, področje gibanja, ...

eXTReMe Tracker