Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Metod Škarja 3332 5

Vajnež, z opombo o razmerah

TK Gora - Metod Škarja: Vajnež preko Planine Stamare in naprej preko Hrašenske planine je tura, ki bi skoraj v vsakih razmerah morala biti varna...

Z nekoliko dopolnjenim besedilom in dodatnimi fotografijami

Vajnež preko Planine Stamare in naprej preko Hrašenske planine je tura, ki bi skoraj v vsakih razmerah morala biti varna. S pametno izbiro poti se da izognit vsem strmim pobočjem, še najbolj strm je gozd nad planino Stamare, a brez sledu kakih ustaljenih plaznic. Tokrat greva z Janezom. Turo izbereva malo po karti, malo po poznavanju "od daleč", a naju detaljnega iskanja poteka poti (zahvaljujoč tudi moji 15-min zamudi) na licu mesta v na sveže zasneženi pokrajini brez sledi odreši skupina, ki pride tik za nama in suvereno odhiti naprej. Do Planine Stamare je nekako 30-40cm svežega snega, nad njo še nekaj več. Nad Hraševsko planino je nekje spihano, drugje napihano, odvisno od oblike in in majhnih razlik v usmerjenosti pobočij. Najprej se povzpneva na Mali vrh, večinoma v okviru grebena, potem pa naprej še na Vajnež. Vreme je spodaj lepo, greben pa je v glavnem v orografskem oblaku, ki pa se periodično razpira in omogoča razgled naokrog, piha pa tudi močan sever. Z Vajneža smučava najprej v okviru grebena (tudi zato, ker je Janez nekje od Malega vrha naprej IZGUBIL SRENAČE-Silvretta, se priporočava za eventuelno najdbo), potem pa po pobočju dol. Je vse od trdega pobočja, mehke in malo trše klože. Po gozdu dol je optimalno plavanje po pršiču do kolen, od Planine Stamare pa tudi zelo v redu po pršiču nekje do pol goleni.

Zdaj pa še nekaj o "varno v skoraj vsakih razmerah". Nad Hraševsko planino smo se dvigali po pobočju, ki je imelo največ 20 stopinj. V nekoliko bolj strmem zgornjem zaključku pobočja z naklonino okrog 25 stopinj smo naleteli na že sprožen kložast plaz (verjetno od prejšnjega dne), torej pri naklonini, ki je možna, a zelo redka, kar kaže na res zelo nestabilne razmere, popolnoma v skladu s poročili od drugod. Pri smučanju dol, ki je potekalo bolj desno gledano gor, pa smo naleteli na še en kložast plaz, ki je bil precej večji, sprožen pa tudi na ne pretirano strmem terenu, okrog 30 stopinj, v sicer konkavnem pobočju. Sicer smučanje z Vajneža nad gozdno mejo poteka po pobočjih strmine okrog 25 stopinj (vsem strmejšim delom, ki jih je sicer malo, predvsem nekaj kont in bolj konkavnih delov, se je možno ogniti, s smučanjem v okviru grebena pa niti do teh strmin ne pridemo), primerljivo pa je npr. z nekaterimi progami na Krvavcu z rdečo ali črno piko (pod Gospinco, neteptana proga z Zvoha pod sedežnico).

                                                                                            Metod Škarja

 

TK Gora: Vajnež

 

 

v Za Kraševcem pod Planino Stamare

prvo sonce tik pod Planino Stamare

Planina Stamare

v gozdu nad planino

Hraševska planina

pobočje nad Hraševsko planino, desno zgoraj je del, kjer je bil utrgan plaz na 25-stopinjskem pobočju


dva pogleda na prvi plaz

ponekod je skoraj popolnoma spihano

tudi tale plitva konta je v danih razmerah nevarna (pri zelo podobnih razmerah smo kasneje našli še en plaz)

na grebenu proti Vajnežu

na vrhu Vajneža

tu je še najmanj vetra

po grebenu tja in navzdol

 

25-stopinjska pobočja

v dolini se prične "vrenje", spodaj Olipova planina

prvi in zadnji pogled na drugi plaz

prečka nazaj proti Hraševski planini, rušja je še kar nekaj

pa še en pogled gor na prvi plaz

v gozdu nad Planino Stamare


 

 
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti RAZ

5 komentarjev na članku "Vajnež, z opombo o razmerah"

Metod Škarja,

Medji dol je med Struško in Belščico na naši strani, na avstrijski strani pa je tudi dol podobnega imena (pod Belščico, na karti Stol in Begunjščica označen kot Medvedji dol, Baerental).


Metod Škarja,

Nekaj let nazaj sem nekje prebral, da je na področju Karavank še vedno stalno 4-5 medvedov. Mogoče bi kakšen lovec vedel kaj več o tem?


Filip Vidmar,

eee ... a ni medji dol na avstrijski strani? tam, kjer so kante?


Tomaž Ogrin,

Enkrat se je pa zgodilo, da je bil že tam od smeri Medjega dola steklen, da še kante niso prijemale. Smo se raj obrnili. Morda se večkrat zgodi, tam proti pomladi. Se stali v soncu, nato zastekleni.


Tomaž Ogrin,

Po snegu: iz Javorniškega rovta gor v Medji dol. Če tam izgledata prehoda proti Vajnežu prenevarna, se da na levo na planino Seča (včas je bila tam vojska), pokukat na prelaz Medvedjak (1.608 m), kjer je prost prehod na avstrijsko stran, dol v Medvedji dol. Čas medvedov morda še ni mimo, vsekakor pa so bili hudo prisotni, da so po njih nastala zemljepisna imena.

Iz Medvedjaka desno po robnem in mejnem grebenu Struške ali levo okrog na vrh (1.943 m), kjer je ogromna kanta (zabojnik). Dol čez planino Svečica do planinske koče oz. nazaj na rovt.

O medvedih pa priča še en Medji dol na avstrijski strani, v katerega se spustimo s prelaza Rožca (pod njim vozi vlak) in vodi do Podrožce, prve postaje po predoru. Morda se še kak najde...

(turistična karta občine Jesenice 1:25.000).

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Peru 2009 - Kranj
Naslednja objava Pristal je v steni
  • Število objav: 46047

Novosti