Večer, Potovanja - Mateja Grošelj: Da bi pohodništvo še bolj uveljavili in priljubili, naj bi že letos izbirali in prihodnje leto razglasili naj pot leta.
Čeprav Slovenija meri le okoli dvajset tisoč kvadratnih kilometrov, se po njej razpreda skoraj deset tisoč kilometrov označenih poti po neokrnjeni naravi. Slovenija je tako "na dosegu vsakega koraka", dodana vrednost pa je še izjemna naravna in kulturna pestrost naše dežele. Tematske poti, se strinjajo v turistični zvezi Slovenije pa pri planinski zvezi Slovenije in v zavodu za gozdove, so priložnost za razvoj kakovostnega zelenega turizma in še večjo prepoznavnost Slovenije.
Pohodništvo je priljubljeno tako med Slovenci kot tudi med turisti. Pritegne visokogorje z zahtevnimi in strmimi smermi po Julijskih, Kamniških ali Savinjskih Alpah za zagrizene in primerno opremljene obiskovalce. Še več ljubiteljev narave se odloča za pešačenje po srednje visokem idrijskem, cerkljanskem, škofjeloškem, polhograjskem ali posavskem hribovju ali pa kar za sprehode po manj zahtevnih poteh po dolinah. Pohajanje je priljubljeno po Pohorju, hribih in gričih Dolenjske in Bele krajine, v Pomurju in Šmarjeških Toplicah sta dva parka nordijske hoje.
Planinskih poti v Sloveniji je označenih več kot sedem tisoč kilometrov, ob njih stoji 165 planinskih koč, zavetišč in bivakov. Domači in tuji planinci med najbolj priljubljene uvrščajo slovensko planinsko pot, ki vodi od Maribora preko hribov in gora do Jadranskega morja. Ta pot je označena s Knafelčevo markacijo: bel krog z rdečo obrobo in majhno številko 1. Slovenske gore so vključene tudi v veliko alpsko transverzalo Via Alpina, ki povezuje osem alpskih držav od Monaka do Slovenije. Na našem ozemlju jo prečkata dve smeri: desetdnevni rdeči krak s 14 etapami od Krasa do Korenskega sedla in sedemdnevni vijoličasti krak z desetimi etapami preko Karavank in Jezerskega. Njena označba je kvadratna tablica z napisom Via Alpina. Imamo tudi predalpsko pot, po kateri pohod traja 30 dni, pravim planincem pa nista tuji še dve evropski pešpoti; E6 poteka od severa proti jugu Slovenije in E7 od zahoda proti vzhodu.
Naj zakon opredeli, kaj je tematska pot
Kdor želi res spoznati Slovenijo, mora z glavnih cest skreniti po tako imenovanih tematskih poteh. Vključno z gozdnimi učnimi in turističnimi potmi jih je označenih preko 380. Speljane so po posameznih turističnih destinacijah ali v lokalnih okoljih, kjer premorejo znamenitosti različnih tematik. To so poti spomina na literarne junake in ustvarjalce ali pa na vojne čase, morda razkrivajo arheološke najdbe ali posebnosti zavarovanih območij. Nekatere med njimi pa so zgolj povezane gozdne poti. Šest smeri, Jantarjeva, Krošnjarska, Vetrova, Smaragdna, Zlatorogova in Sončna, je vključenih v projekt Na lepše in z glavnih prometnic vodi naravnost do spoznavanja slovenskih posebnosti in tradicije. Kdor želi našo deželo užiti v vinorodnih in kulinaričnih dobrotah, se bo zagotovo podal po vinskih cestah podeželja, poznavalcem in raziskovalcem zgodovine pa so na kožo pisane poti dediščine. Svojevrstno odkrivanje preteklosti omogoča Združenje zgodovinskih mest Slovenije z vodnikom Acta Slovenica ter z Venerino potjo. Ta povezuje gradove in srednjeveška mesta Nemčije, Avstrije, Češke, Italije in Slovenije. Še drugačna srečanja z naravo pa ponujajo naravoslovne in gozdne učne poti, na katerih so ob stezah navadno opisi naravnih posebnosti. Najti jih je mogoče po krajinskih in regijskih parkih ter gozdnih rezervatih.
Po številnih poteh se je mogoče potepati brez vodnika, kjer spremstvo priporočajo, pa ga izvajajo usposobljeni posamezniki. Čas obiska ni omejen, le v visokogorju ga določajo vremenske razmere; večina planinskih koč je zato odprtih od aprila do oktobra. Zima ni nujno ovira, glede na težavnost terena se je mogoče na pustolovščino prilagoditi s krpljami ali turnimi smučmi.
Tematske pohodne poti v naravi živijo, vendar, opozarjajo vsi, ki so vanje organizacijsko vpeti, nista sistemsko urejena ne njihovo skrbništvo ne vzdrževanje; predlog je, da naj bi to natančno opredelil zakon o gozdovih. Poenoteno ni niti njihovo označevanje, za kar je predvidena belo-rumena markacija, prav tako pa naj bi bile enotno prepoznavne informacijske table o njih. K temu, da bi tematske pohodne poti postale še bolj uveljavljene in priljubljene, kot so že, pa naj bi prispeval še vsakoletni izbor z razglasitvijo naj poti leta; poskusno ga nameravajo izpeljati že letos.
Mateja Grošelj