Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Bohinj del Unescove svetovne dediščine?

Bohinjske novice, 06.01.06 – Vlasta Felc: v mednarodno mrežo biosfernih območij MAB

06.01.2006

Triglavski narodni park

Bohinj del Unescove svetovne dediščine?


Po podatkih Janeza Bizjaka, donedavnega direktorja Javnega zaroda Triglavski narodni park Bled, je Unescov urad v Parizu julija 2003 sprejel sklep o vključitvi Julijskih Alp in TNP v mednarodno mrežo biosfernih območij MAB (Man and Biosphere - človek in življenjsko okolje), ki je bila ustanovljena leta 1968. Julijske Alpe so tako kot prve v Sloveniji postale del svetovne mreže vzorčnih (modelnih) regij trajnostnega razvoja. Status biosfernega območja krajem na tem območju daje večjo možnost pri potegovanju za evropski denar.

"Ko sem leta 1992 kandidiral za direktorja, in potem še enkrat, v letu 1997, sem v svoj program dal tudi to, da bo TNP pridobil status Unescovega biosfernega območja MAP. Še pred tem sem vedel, da je Slovenija pred približno 20 leti kandidirala za vpis nekaterih planin v Julijskih Alpah kot svetovno dediščino. To je zamrlo, kandidatura pa je še vedno na čakalni listi," je povedal Janez Bizjak. Večletni raziskovalni program pri pripravi za kandidaturo za pridobitev statusa MAP, ki se je pričel leta 1996, je financiral Urad slovenske nacionalne komisije za Unesco. Takrat se je pričel tudi raziskovalni program Julijskih Alp glede kulturne dediščine in arheologije. Pripravili so dokumentacijo o pašnih planinah in drugem, da bi si pridobili naziv biosfernega območja. "Originalno se sicer temu reče biosfemi rezervat, ker pa je rezervat v Alpah nepriljubljena beseda, Nemci, Švicarji, Avstrijci in mi uporabljamo besedo biosferni park ali biosferno območje," je pojasnil Janez Bizjak.

Program je bil predstavljen na Unescovi konferenci, leta 2003 pa so Julijske Alpe dobili status Uncescovega biosfernega območja. To je bilo prvo biosferno območje MAP v Sloveniji (predlani ga je pridobil še Škocjanski park). Obsega 195.723 hektarov v občinah Bled, Bohinj, Bovec, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin in Žirovnica. Biosferno območje MAB je razdeljeno na osrednje, robno in prehodno ali vplivno območje. Osrednje in robno območje v Julijskih Alpah sta določeni z zakonom o TNP, prehodno območje pa obsega širši del Julijskih Alp.

"MAP ima predvsem dva cilja - razvojne priložnosti prebivalcev in lokalnih skupnosti ter raziskave na tem območju. V zavodu TNP je dan poudarek raziskavam, lokalne skupnosti pa naj bi ta status izkoristile za razvoj. Občine so prostovoljno dale soglasje. da podpirajo to idejo, zdaj pa je od njih in krajev odvisno, kako bodo izkoristili ta status. Status biosfernega območja MAB govori o tem, da gre za območje, ki je mednarodno pomembno. Zato pri mednarodnih projektih lahko dobiš več denarja ali pa ga dobiš prej kot kdo drug. S tem statutom si zelo blizu izbora. Ponekod v Alpah to zelo izkoriščajo in se razvijajo. Na ta način so med drugim organizirali drugačno turistično ponudbo, trženje domačih izdelkov in pridelkov in drugo. Pri nas to žal še ni zaživelo tako, kot bi lahko. Bolje pa se organizirajo na južni strani parka. V Kobaridu je predviden v hiši, ki je v občinski lasti, Unescov center biosfemega območja Julijske Alpe, ki bo dajal nekaj novih zaposlitvenih možnosti. V Bohinju bi status biosfernega območja MAP lahko izkoristili pri pridobivanju evropskega denarja za Ajdovski gradec, umirjanje prometa ob Bohinjskem jezeru in drugem," je povedal Janez Bizjak.

0 možnosti, da del bohinjskih planin pride v Unescovo svetovno dediščino, pa je Janez Bizjak rekel: "Zadeva miruje. Ko je bil minister Jožef Školč, je v ta namen imenoval posebno komisijo, vendar za pripravo strokovnih podlag za utemeljitev predloga ni bilo denarja. Bilo je veliko zunanjih sodelavcev, članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter drugih, ki bi delali, a ne zastonj. Medtem ko so v prvotnem seznamu tudi bohinjske planine, ki jih ni več in bi to morali popraviti, smo predlog razširili na planine Julijskih Alp oziroma celoten TNP in kulturno dediščino Julijskih Alp. Mislim, da bo ministrstvo za kulturo zadevo ponovno pretreslo, rezultat pa je odvisen tudi od Unescovih strokovnjakov. K nam je že prišla Unescova komisija, ki je ocenila, da je predlog primeren. Čeprav na Unescovi generalni skupščini delujejo lobiji, naj bi Slovenija prišla na vrsto za vpis v svetovno dediščino kmalu, ker nima vpisanega še nič. Škocjanske jame so bile namreč v svetovno dediščino uvrščene še v času Jugoslavije."

Dr. Milan Adamič, predsednik sveta Zavoda TNP, je na novembrski seji svetnike obvestil o pobudi centralne Unescove pisarne za razglasitev zavarovanih območij v Alpah za svetovno dediščino.

Vlasta Felc


Prebivalci vkjučeni v pripravo novega zakona o TNP
Na decembrski seji sveta javnega zavoda Triglavski narodni park Bled je bilo povedano tudi, da je minister za okolje in prostor podprl predlog sveta, da se v delovno skupino za pripravo novega zakona o TNP vključi tudi predstavnik lokalnega prebivalstva.
Svetniki so predlagali, da bi bila v skupini dva predstavnika in sicer z gorenjske in primorske strani parka.V. F.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
EKO novosti v2

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti