Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Novosti

Človek v bohinjskih gorah že več tisoč let

Delo, 05.01.06 – Blaž Račič: Dediščino bi radi približali domačinom in ljubiteljem gora

Projekt Železna pot

Človek v bohinjskih gorah že več tisoč let

Človek je po bohinjskem visokogorju hodil že v prazgodovini - Dediščino bi radi približali domačinom in ljubiteljem gora


Bohinjska Bistrica – Gorenjski muzej iz Kranja in podjetje Podzemlje Pece – gradbeni materiali sta slovenska partnerja pri mednarodnem projektu z naslovom Železna pot (Iron route), v katerem sodelujejo še ena avstrijska in pet italijanskih organizacij. V okviru projekta so lani na več arheoloških najdiščih in na (pozabljenih) rudarskih nahajališč na območju Pokljuke, Triglavskega pogorja, Spodnjih Bohinjskih gora in Jelovice našli dokaze, ki potrjujejo prisotnost človeka v visokogorju že v prazgodovinskem času in kasneje v antiki. Kot pravi Mija Ogrin, koordinatorka projekta za Gorenjski muzej, najdbe dokazujejo, da je človek po bohinjskih planinah hodil že pred 4000 leti.

Človek se je v visokogorju najprej pojavil kot lovec in iskalec rude, kasneje pa so visoke planine izrabljali tudi za pašo domačih živali, pojasnjuje Ogrinova in dodaja, da so se zaradi bogatih nahajališč železove rude začeli ukvarjati tudi z rudarstvom in železarstvom. Lani so arheologi odkrili tri nove arheološke lokacije (prazgodovinska postojanka na Poljani na Komni ter dve antični: Vodene Rupe v Triglavskem pogorju in Pečana na Jelovici). Z arheološkimi izkopavanji na Kleku na Pokljuki so raziskali antično postojanko, ki je bila nepretrgoma obljudena do zgodnjega srednjega veka, na Zadnjem Voglu v Spodnjih Bohinjskih gorah pa so odkrili zgodnjebronastodobno postojanko prvih iskalcev rude in poznoantično postojanko na planini. Na teh lokacijah so našli tudi številne ostanke, ki dokazujejo prisotnost človeka: ostanke stavb, brusni kamen, novec, kamnite odbitke, kamnito orodje, keramiko, bronaste sponke, bronasti zvonček. Omenjene lokacije bodo do konca prihodnjega leta (ko se bo projekt tudi zaključil) povezali s pohodniško potjo po bohinjskih planinah, s katero želijo prispevati k razvoju kulturne in turistične ponudbe Bohinja.

S projektom, ki je v celoti vreden 1,7 milijona evrov, bodo med drugim uredili večjezični informativni spletni portal (www.ironroute.org) in večjezični turistični didaktični vodič, na ta način pa želijo dvigniti kulturno zavest lokalnega prebivalstva in obiskovalcev na območju Alp, vzpostaviti evropsko mrežo alpskih rudnikov in tudi preprečiti propadanje kulturne dediščine. Projekt predvideva še organizacijo informacijske točke: sprva v muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, kot pravi Klemen Langus iz LTO Bohinj, pa bodo informacijsko točko po zaključku projekta arheološki park Ajdovski gradec (predvidoma v štirih do petih letih) uredili na lokaciji v Bohinjski Bistrici, v neposredni bližini Ajdovskega gradca. Kot še pravi Klemen Langus, želijo z upravo Triglavskega narodnega parka doseči dogovor, da bi tudi TNP na tej lokaciji organiziral informacijsko točko. S tem bi to območje postalo informacijsko središče Bohinja oziroma izhodišče za številne zanimive poti (med drugim tudi za Hemino romarsko pot in za pot po rapalski meji).

Blaž Račič

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46078

Novosti