Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Zoisova zbirka mineralov

sobota, 31. december 2005, ob 10:31, Franci Savenc, ogledov: 5175

Slovenske novice, 31.12.05 - Primož Hieng: je v Prirodoslovnem muzeja v Ljubljani

Tedenska tribuna

Zoisova zbirka mineralov


Žiga Zois je imel svojo zbirko mineralov v drugem nadstropju palače v Ljubljani, kupoval pa jih je od trgovcev. »Kot lahko ugotovimo iz njegovih pisem, jih je veliko dobil tudi z zamenjavo,« pravi dr. Breda Činč Juhant iz Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. »Zbirka je še pod baronovim varstvom vabila številne izobražence, saj je slovela po vsej Evropi. Kdor je obiskal Zoisa v Ljubljani, si jo je z zanimanjem ogledal, saj je obsegala imenitne minerale iz številnih nahajališč.«

Čeprav se Žiga Zois ni imel za znanstvenika, ga imamo glede na njegovo delovanje in odkritja upravičeno za mineraloga,« pravi dr. Breda Činč Juhant. »Kako so ga cenili sodobniki, povedo priznanja, ki so mu jih podelile številne ugledne ustanove. Še najbolj so ga počastili, ko so po njem poimenovali mineral zoisit. To je bilo zagotovo najodmevnejše odkritje. Našel ga je trgovec z minerali Simon Prešern na Svinški planini na Koroškem. Prinesel ga je Žigi Zoisu in ta je ugotovil, da gre za nov, do takrat še nepoznan mineral. Obvestil je evropske strokovnjake, ti so ga preiskali in ga leta 1805 poimenovali zoisit.«

Zoisova zbirka je ena najstarejših, najlepših in v kulturnozgodovinskem pogledu ena najpomembnejših tovrstnih zbirk. Obsega približno 5000 primerkov mineralov in kamnin. V stalni razstavni zbirki jih je le 306, drugi so v depoju. Zbirka ni pomembna le zaradi lepote in raznovrstnosti, temveč tudi zato, ker je bila temelj prvega muzeja na Slovenskem, leta 1831 odprtega Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani.

Kako je imel Žiga Zois (prvotni lastnik in ustanovitelj zbirke) sprva razvrščene minerale, ni znano, gotovo pa je pozneje za osnovo uporabil Wernerjevo razporeditev. Tako lahko med minerali najdemo snovi, ki ne spadajo mednje, kot na primer nekatere kamnine (bazalt). V Zoisovem obdobju tudi še niso pisali kemičnih formul in beseda fosil ni označevala le okamnine, temveč tudi minerale in kamnine. Med nahajališči mineralov iz Zoisove zbirke srečamo razna območja v srednji in zahodni Evropi, veliko primerkov je iz Skandinavije, Sedmograške in Italije, zastopane pa so tudi zunajevropske dežele.

Deli zbirke so razvrščeni po današnji klasifikaciji, saj je v Prirodoslovnem muzeju to za zdaj tudi edina razstavljena zbirka mineralov. Prenovljena je bila leta 1988, ob stoletnici muzejske stavbe na Prešernovi cesti. Avtor današnje postavitve je dolgoletni kustos za mineralogijo in petrologijo dr. Ernest Faninger, ki je napisal tudi knjižico Zoisova zbirka mineralov.

Dr. Miha Jeršek, višji kustos Prirodoslovnega muzeja Slovenije, pravi, da zoisit najdemo predvsem v metamorfnih kamninah. »Čeprav je razmeroma pogost, je v pravilnih kristalih zelo redek,« pove dr. Jeršek. »Najbolj značilna lastnost zoisita je izrazit trihroizem. To je pojav, pri katerem se barva kristala spreminja v treh odtenkih, odvisno od smeri, v kateri ga opazujemo. Neprosojni prizmatski kristali so beli ali sivkasti. Če je zoisit obarvan, je zelo cenjen kot drag ali okrasni kamen. Najbolj iskan je vijoličasto moder draguljarski različek, odkrit leta 1967 v Tanzaniji; v draguljarskih krogih ga imenujejo tanzanit. Rožnat različek zoisita s primesjo mangana, ki so ga našli na Norveškem, je znan pod imenom thulit. Zoisit so v Sloveniji našli tudi na več krajih na Pohorju.«

Kot pravi dr. Breda Činč Juhant, se je Zois zavedal pomena zbirke, ki jo je ustvaril. »Želel si je, da bi po njegovi smrti prišla v muzej. Ta želja se je kmalu uresničila, saj je zbirka postala temelj prvega muzeja na Slovenskem, Deželnega muzeja v Ljubljani, ki so ga ustanovili leta 1821 in ga za javnost slovesno odprli leta 1831,« pravi direktorica Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani dr. Juhantova.

Danes je zbirka last Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Na žalost se je njen razstavni del z različnimi postavitvami zelo krčil, tako da je v štirinajstih vitrinah na hodniku na ogled le približno 300 primerkov.

Primož Hieng

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker