Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Jugoslovenska alpinistična ekspedicija v švicarskih Alpah

petek, 5. februar 1937, ob 05:29, Boris Štupar, ogledov: 1553

Nova doba - 5. 2. 1937: Savinjska podružnica SPD v Celju je otvorila ciklus alpinističnih predavanj v četrtek zvečer v polni veliki dvorani Narodnega doma s predavanjem znanega celjskega alpinista g. Andrina Kopinška o lanski jugoslovenski ekspediciji v Zapadne Alpe.

Po otvoritvenih besedah predsednika Savinjske podružnice SPD g. dr. Milka Hrašovca je povzel besedo g. Kopinšek.
Osrednje društvo SPD v Ljubljani je skupno s Savinjsko podružnico v Celju s podporo raznih činiteljev priredilo lani od 1. do 14. avgusta jugoslovensko ekspedicijo v Zapadne Alpe, da se naši alpinisti izvežbajo v težkih visokogorskih turah v paru nad 4000 m in pripravijo za poznejše ekspedije naših najboljših planincev v Kavkaz, Srednjo Azijo itd., ki jih ima SPD že v načrtu.
Alpinistični odsek SPD si je izbral za izhodišče lanske odprave znamenito gorsko vas Zermatt, ki leži v kantonu Wallis pod najvišjimi vrhovi Švice in je izhodišče za visokogorske ture na več kot 30 štiritisočakov. Vodja te ekspedicije je bil. g. Kopinšek sam, ki je tudi vodil vse zadevne predpriprave. Celjski člani ekspedicije so se odpeljali iz Celja 1. avgusta z nočnim vlakom, s katerim so se vozili že mariborski člani. V Ljubljani so se jim pridružili Ljubljančani in Jeseničani. Ekspedicija je potovala iz Ljubljane v Trst in odtod v Benetke, kjer je obiskala razstavo »Biennale d' Arte«.
Nato so krenili mimo Vicenze, Padove, Verone, Desenzana ob Gardskem jezeru in Brescije v Milan ter dalje ob jezeru Lago Maggiore in simplonski predor na švicarska tla. V Brigu so udeleženci prenočili, drugo jutro pa so nadaljevali vožnjo skozi Visp v Zermatt pod Matterhornom, goro vseh gor. Obe jeseniški skupini z dr. Tominškom in Bizjakom, Čopom, Frelihom in Morejem ter mešana skupina z Zagrebčanom Jakšičem, Hvastjo in Avčinom sta naskočili drugi dan Zinalrothorn, inženjerja Černivc in Šumer Monte Rosa, Modec in Režek Dent Blanche, Mariborčani in Celjani (ga. Jeschounigova, gdč. Zakrajškova ter gg. dr. Bergoč, dr. Kač, inž. Lavrenčič in Kopinšek) pa so se povzpeli na Gornergrat, najlepšo razgledno točko v Evropi, drugo jutro pa na Signalkuppe, s katere je tudi diven razgled. Ko so se Celjani in Mariborčani vrnili v Zermatt, so izvedeli, da je terjal mogočni Matterhorn v tistih dneh tri in prav tako Dent Blanche tri človeška življenja. Trije Celjani in dva Mariborčana so se pozneje povzpeli na Breithorn in Mali Matterhorn, šest članov ekspedicije na Zinalrothorn, dva člana na Wellenkuppe in Obergabelhorn, trije pa na Weisshorn. Po mnogih uspelih turah na štiritisočake se je ekspedieija vrnila v domovino.
Vseh 21 udeležencev ekspedicije je prevozilo skupno 34.320 km po železnici in 360 km z ladjo ter preneslo pri tem okrog 1200 kg prtljage.
Izmed 21 članov se jih je 18 planinsko udejstvovalo. Dosegli so vrhove:
Matterhorn (4505 m) petkrat, Zinalrothorn (4223 m) šestkrat, Wellenkuppe (3910 m) dvakrat, Weisshorn (4512 m) dvakrat, Dom (4554 ni) petkrat, Breithorn (4171 m), Mali Matterhorn (3886 m) petkrat, Dufourspitze (4538 m) dvakrat, Ostzacke (4030 m) dvakrat, Grenzgipfel (4031m) dvakrat, Signalkuppe (4561 m) osemkrat. Na Signalkuppe sta bili tudi obe udeleženki ekspedicije in s tem dosegli jugoslovenski damski višinski rekord. Skupna višinska razlika pri teh turah znaša v vzponu 90.724 m in ravno toliko v sestopu.
Ekspedicija je napravila 1160 fotografskih posnetkov. Po 65 krasnih posnetkih je znani fotograf g. Pelikan v Celju izdelal brezhibne diapozitive, ki so jih pri predavanju predvajali in so bili deležni splošne pohvale.
Izredno zanimivemu in z dobrim humorjem prepletenemu predavanju g. Kopinška so sledili navzoči z veliko pozornostjo in velikim užitkom ter nagradili predavatelja z bučnim aplavzom. Gosp. Kopinšek bo s tem predavanjem obiskal tudi vsa večja mesta v državi, kjer bo gotovo deležen prav tako lepih uspehov kakor v Celju.

Nova doba, 5. februar 1937


 

Oznake: ALP
eXTReMe Tracker