v letu 2006… - dobre želje predsednika PZS
Srečno v gorah v letu 2006…
Nekaterim se bodo gore približale, nekaterim nekoliko oddaljile, vendar pa je za »trdnega« planinca vez in naveza z goro most trajnosti. Pretekla obdobja, kot še posebej zadnje leto, ki je bilo leto dinamike, pa tudi spoštljive umirjenosti in dostojanstva, kažejo na to, da se na goro radi vračamo, da pa radi obudimo tudi spomine na prehojene planinske poti in dogodke. K temu zanesljivo pripomorejo svečana praznovanja teh - večno, za planinstvo pomembnih in neizbrisnih dejanj. Tako se je na »Vrhu« zgodil vseslovenski 110-letni jubilej »triglavskega stolpa«, ki ga je, daljnega leta 1895, zgradil Jakob Aljaž, član takratnega Slovenskega planinskega društva (SPD). Stolp in zemljo vrh Triglava je podaril SPD, ki mu je, za to dejanje plemenitosti, podelilo naziv častnega člana SPD.
Praznovanje 60 let prenehanja in končanja vihre druge svetovne vojne v letu 1945, ki je bilo za slovensko planinstvo prelomnica v odločitvah, kako naprej, kako skoraj vse porušeno in požgano imetje obnoviti ali ponovno zgraditi. Uspelo je,… uspelo je celo to, da smo postali svetovna planinska društvena »velesila«.
Tudi alpinizem je nadaljeval in uresničeval sporočila in usmeritve dr. Klementa Juga. V juniju, leta 1945, se je uresničilo še pred vojno načrtovano preplezanje »Centralnega triglavskega stebra«. Preplezala sta ga Joža Čop in Pavla Jesih. Ko sta leto zatem, dr. Daro Dolar in France Avčin prvikrat ponovila to smer, sta v navdušenju čestitala Joži Čopu in mu v svojem in imenu tistih, ki bodo imeli čast dotakniti se teh skal ter predlagala, da se triglavski steber imenuje Čopov steber. Temu ni nihče ugovarjal. Čez noč je steber oživel v zavesti vseh, ki so s hrepenenjem zrli v steno. Ob 60-letnici preplezanja Stebra, smo še posebej utrdili in potrdili, da je plezalna smer v »Steni« resnični simbol slovenskega alpinizma. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi Spominska priznanja. Priznanje bo tudi v bodoče prejel vsakdo, ki bo s podatki »jamčil«, da mu je podvig uspel.
…in 30-letnica Makaluja: z vzponom po južni steni smo leta 1975 Slovenci prišli v sam svetovni vrh alpinizma in v sam vrh himalajskih velesil. Uspehi in tragedije v Himalaji so bili vir navdiha mnogim piscem in naša himalajska zgodovina je dostojno vpisana v literaturi.
V zadnjem petletnem obdobju so se tudi na področju športnega plezanja, vedno bolj za mladino aktivne in mikavne dejavnosti, izoblikovali vrhunski slovenski svetovni prvaki. To je zanesljivo del, nova veja razvoja in usmeritve planinstva, kajti upoštevati moramo, da so športni plezalci tudi odlični alpinisti, predvsem pa ljubitelji gora.
Nemalokrat pa smo prejeli priznanja in pohvale, da sta na gori resnično vse bolj prisotna kultura in spoštljivost do gore, do človeka in planinskega sveta na sploh. Ob vseh teh aktivnostih in dejanjih pa največ šteje opravljeno delo. V zadnjem obdobju je bilo zgrajenih osemnajst čistilnih naprav in kar nekaj elektrifikacij - vse za polno odpravo naftnih derivatov na gori. Skrb za ohranitev prvobitnosti gore in gorskega sveta je v planinstvu v ospredju. Prav zato ni odveč poudariti, da je prav Planinska zveza Slovenije sprotno opozarjala Ministrstvo za okolje in prostor ter druge vladne institucije o nesprejemljivih, grobih in za gorski svet škodljivih posegih v naravo. Vodena je bila strokovna in strpna politika pri aktivnostih sprememb in dopolnitev Zakona o Triglavskem parku. Pri tem nehote pozabljamo na zasluge prve slovenske naravovarstvenice dr. Angele Piskernik, ki je najbolj zaslužna za delo in prizadevanja, da je bila v letu 1961 uresničena dokončna državna razglasitev Triglavskega narodnega parka. Angela Piskernik je tudi pobudnica za »Savinjsko - Kamniški« regijski park, kateremu so bili že letos dani ustanovni temelji. Uresničitve pričakujemo v letu 2006. Tudi društvo »alpskega loka« je letos prvič dobilo pravico legalnega in zakonskega delovanja. Morda se bodo uresničile celo vizije, da bo iz tega nastala bodoča evropska planinska zveza.
Leto 2006 bo aktivno nadaljevanje sprejemanje Zakona o planinskih poteh in dokončnega oblikovanja Zakona o Triglavskem narodnem parku. V pripravi pa je tudi nov Zakon o društvih. Planinska organizacija pa je bila uspešna, saj je s svojimi pripombami in dopolnitvami (zmanjševane »bolniške« plačila boleznin iz naslova nesreč ali poškodb v gorah) uspela pri Zakonu o zdravstvu in socialnemu zavarovanju. Razrešuje se tudi vprašanje reševanja in nudenja pomoči poškodovanim v gorah. Država mora jasno opredeliti kaj in katere stroške bo socialno zavarovanje v bodoče krilo in kaj bo zapadlo pod »samoplačništvo«. Za področja reševanja in zdravljenja, ki ne bodo krita iz državnega socialnega zavarovanja, na kar še posebej opozarjamo, bo potrebno izdelati najugodnejši predlog članskega zavarovanja.
Velikokrat ob množici aktivnosti in zadolžitev dobimo vprašanje zakaj sploh Planinska zveza Slovenije (PZS). Povedati moramo, da je PZS nacionalna zveza s pooblastili za vsa planinska izobraževanja ter dodeljevanja statusov (npr.: planinske koče), … obnovo poti, kulturne aktivnosti in vse, kar je bilo že omenjeno – vse in še posebej in predvsem skrb in vzgoja pozitivnega odnosa do gorske narave in sveta. PZS je mogočen steber stoletja slovenskega planinstva, ki s skrbnostjo nadaljuje tradicijo svojih predhodnikov in skrbi za ohranitev imena »PLANINSKI, PLANINSTVO,…«, saj so ga uporabljali s spoštovanjem in doslednostjo velikani slovenskega planinstva od Jakoba Aljaža, Klementa Juga, Henrike Tume…do Joža Čopa…Tudi ohranitev besed PLANINSTVO-PLANINEC-PLANINKA je naša dolžnost in spoštovanje do preteklosti, da ohranjamo tudi izrazoslovno dediščino. Zato si tudi 110-letni jubilant Planinski vestnik zasluži, da bi imel več bralcev in naročnikov, saj njegova vsebina plemeniti vsako pot – plezalno ali po markacijah – ter ji daje višji smisel. Vsi jubilanti v letu 2005 govore zgodbo o samostojnem narodu s svojimi gorami, zaradi katerih smo sposobni priti na najvišje gore sveta. Vse to pa znamo opisati in povedati v svojem lepem slovenskem jeziku. Planinska zveza Slovenije in planinci smo del duhovnega in fizičnega življenja slovenskega naroda.
Leto 2006 pa naj bo leto uspešnega nadaljevanja planinskih vrednot, spoštljivosti do gora, predvsem do človeka na gori. Nestrpnosti skušajmo odpraviti z veliko mero dostojanstvenosti, potrpljenja, solidarnosti, pomoči, iskrenosti in prijateljstva. Ker pa se, žal, tudi planinske vrste vse bolj starajo, obenem pa se dvigujeta energija in moč, so Göthejeve misli za današnji čas še kako aktualne, ko pravi: «Prestar sem, da bi kaj grajal, a kljub temu dovolj mlad, da kaj dobrega naredim«.
V letu 2006 želim vsem članom planinske organizacije – Planinske zveze Slovenije veliko veselja in sreče v gorah ter da bi se kar največkrat vračali nazaj na goro.
mag. Franci Ekar,
predsednik PZS