Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planinski pretep

Planinski glas: Pred iztekom leta še o nekaterih dogodkih iz ne-družabne kronike. Ko na planini zapojejo pesti. Dandanes še brez imen - nekoč ...

Pastirjeva nadloga – Turistova pokora

Bil je prelep sončen dan, čaroben mir je vladal med številnimi lesenimi bajtami. Pastirji so po jutranjih opravilih zagnali krave na pašo. Ob starejših kravah so postopali mladi telički, ki so se nekaj časa prerivali med seboj, nato pa siti in zadovoljni poležavali, nastavljajoč poletnim sončnim žarkom svoje kožuhe, na mehki planinski travi.
Čarobni mir je kmalu zapustil Planino. Iz vseh smeri so pričeli prihajati obiskovalci. Eni so se napotili proti bližnjim turističnim domovom, drugi so postopali po Planini, nabirali rožice ali pa počivali po številnih gričah.
Turisti velikokrat privedejo s seboj tudi svoje pse. Kot jih opozarjajo številne lesene table in napisi, da naj bi pse privezali in jih vodili na povodcu.
Tihoto je prekinil pasji lajež in hitro mukanje. Pastir je pogledal skozi ozka vrata svojega bivališča in zagledal velikega temnega psa, ki je pritekal k rjavemu teličku. Ko se ga je skorajda dotaknil, je le-ta skočil pokonci in stekel pred napadalnim psom. Pastir je jezno pograbil krepelce, ki ga je uporabljal za zganjanje živine in stekel za psom.
»Ti, hudič, ti!« je vpil nad psom, ki je svojo pozornost že preusmeril na pastirja. Zagnal se je proti njemu in pastir je že vzdignil krepelce, da bi se ubranil pred napadom psa. Takrat pa je že pritekel lastnik psa in psa povlekel nazaj.
Prav nesramno je začel zmerjati pastirja: »A bi kar udarili psa, a vam jaz prisolim kakšno?«
Pastir je bil za hip zmeden in, glej, tik za tem je samo za hip zagledal turistovo nogo, ki je takoj nato krepko udarila v njegov obraz. Padel je in se omotičen komajda zavedel, kaj ga je doletelo. Povsem nagonsko je že ob vstajanju krepko zamahnil s krepelcem, ki mu ni padlo iz rok ob prejetem udarcu, proti turistu. Kot se je pokazalo, je bil ta vajen pretepanja, pa vendar ga je pastir presenetil, ker je hitro ukrepal nazaj. Prvi udarec s krepelcem je zadel v živo. Turist se je opotekel in pes je skočil proti pastirju, ki pa je bil dovolj uren, da je tudi psa zadel na primerno mesto. Še malo je »popravil« turista in kaj hitro se je stvar obrnila. Pete so visoko dvigajoč kazale gladke podplate, medtem ko sta bežala s Planine. Verjetno, da ta dva ne bosta več prav pogosta obiskovalca planinskih prostranstev.

Kralj alkohol – Namišljeni bolnik

Zunaj je nastopil že hlad. Mirna prostranstva planine so dobivala značilno rjavkasto podobo.
V zakajenem domu se je pijana druščina prepirala. Kaj in zakaj so se prepirali, sicer ni znano in nas tudi ne zanima. »Pijanega« mladeniča so vrgli čez prag in leteč navzdol se je potolkel na betonskih stopnicah. V domu je ostal njegov nahrbtnik, nekaj oblačil in osebnih predmetov.
Omotičen se je na svežem zraku pričel smiliti sam sebi, zlezel na bližnjo gričo in se zvrnil po tleh. Jezen na ves svet je pričel tuliti, kot da bi mu manjkalo pol noge. Klice so slišali ljudje, ki so posedali pred drugim domom in misli, da nekdo, ki tako vpije, potrebuje pomoč. Pograbili so nekaj odej in stekli proti griči. Oskrbnik je kar med tekom, sopeč v telefon, poklical pomoč in povedal, da ima nekdo poškodovano nogo. Ko so prispeli do vpijočega, so sicer videli, da je poškodovani tudi vinjen, vendar so mu takoj podstavili odeje in ga pričeli spraševati, kaj mu je.
Možakar je še kar naprej vpil, da ga boli noga. Povedali so mu, da bo kmalu prišla pomoč iz doline, ki mu bo nudila potrebno oskrbo. Ta stavek pa je v omamljenem namišljenem poškodovancu vzbudili gnev, ki se je, kot se je pokazalo, vlekel še iz koče, iz katere so ga vrgli ven. Vstal je in zamahnil proti ljudem, ki so mu prišli pomagat. Presenečeni nad takšnim odzivom se je prvi zavalil pod udarcem, drugi, ki je bil dovolj priseben, pa je hitro podrl »poškodovanca« na tla in ga stisnil na zemljo. Ko je mož uvidel, da s takšnim obnašanjem zaradi številčne premoči ne bo prišel nikamor, je popustil. »Reševalci« so se umaknili. Samo nekaj trenutkov pozneje so prišli možje v modrem, ki so jih poklicali že precej prej, še med prepirom, ki je potekal še v domu. Ko je na Planino prispel mož, ki naj bi pomagal ponesrečenemu, je bil nad razpletom dogodkov nemalo presenečen. Vajen ... pogledov je lahko le odpeljal »poškodovanca« v dolino.

 

Boris Štupar

Nekoč:

Juš Kozak – Beli macesen ...

Eden izmed Maloplanincev je pomežiknil: »Na Veliki so kravam zvonce zavezali!«
Oni se niso zganili. Tiho so se pomenkovali med seboj. Maloplaninec je šel skozi vrata. Čez čas se je vrnil in se zadel ob mizo Velikoplanincev. Kozarci so zažvenketali.
Tisti hip so skočili pokonci.
»Jezus!« je zakričala Liza. Martin je planil, mimo glave priletel liter in se zdrobil v prah. Treskali so kozarci.
Jeračeva je zdrsela pod klop ter postavila drugo predse.
»Martin, Martin!« je prosila Liza. On pa se je hitro obrnil, odprl okno in veleval: »Beži!« Kakor sneg bela je
Liza njegovim mogočnim hrbtom ušla skozi okno, dočim je on zapovedoval: »Zastavite vrata. Nihče ne uide.« Od zunaj so pritiskali drugi z Velike planine. Boj se je vnel tudi pred vrati. Kar je bilo deklet, so se razbežala. Nekatere so storile kot Liza, druge so se poskrile v kuhinji.
Ko je Martin videl, da ni nobene več v izbi, je zagrabil omaro, stoječo pri steni, jo dvignil ter se zagnal med Velikoplanince. Zahreščalo je, nekaj jih je za hip podrl.
Največji izmed njih se ga je lotil od zadaj. Jeklene mišice so ga stisnile za vrat, da se mu je zameglilo. Tedaj je Martin pobesnel. Z nadčloveško močjo se ga je otresel, dvignil stol in slišalo se je le treskanje in hropenje.
Zunaj pred vrati so se borili Maloplaninci. Po lesenih stenah bajte je padalo, frčalo je kamenje, zadaj so vreščale ženske.
»Na korajžo!« »Še enkrat pridite!«
...


 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti