Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Po stopinjah Karla Velikega

Primorske novice, Rekreacija - Venčeslav Japelj: Dolina Glinščice je tako blizu, a vendar jo malokdo pozna.

Dolina Glinščice leži onstran meje, v bližini Doline, ter je blizu Brkinom, Krasu in Istri. Vseeno pa vanjo zaidejo le redki Primorci. To je raj za planince, tekače, kolesarje, radovedneže kar tako ...

Glinščica (slovensko govoreči domačini, ki še vedno predstavljajo velik del prebivalstva, ji pravijo tudi Klinščica ali Klinšca) je kraška rečica, ki izvira nad vasjo Klanec pri Kozini na višini 412 metrov, po samo 2,5 kilometra dolgi površinski poti pa se izliva v Jadran v Tržaškem zalivu. Ona sama in njena soseščina sta vredna obiska, v prvi vrsti slikovita soteska s slapom, ob njej pa se vrstijo naravne in zgodovinske znamenitosti. Omenimo samo dve, rimski vodovod, s katerim se je oskrboval Trst, in cerkvico sv. Marije na Pečah, zakatero legenda pravi, da jo je dal sezidati Karel Veliki in da je hotel biti v njej pokopan. Cerkvica stoji na koncu doline, pri vznožju Kraškega hriba.

Včasih je bila dolina Glinščice (italijansko Rosandra), poseljena že v prazgodovini, glavna pot od morja proti kontinentu, potem pa se je Trst z zaledjem povezal nekoliko severneje in zadnjo pomembnejšo prometnico, železnico, so ukinili v 50. letih prejšnjega stoletja. Odtlej je to oaza nedotaknjene narave, skrbno urejen naravni deželni rezervat.

Za začetek odkrivanja svetujemo turo od središča Boljunca prek Griže do Botača in vrnitev na začetek prek Gornjega Konca.

Za gledališčem z imenom Franceta Prešerna, kjer parkiramo, v hrib Griža zagrizemo pri Jami, kot pravijo tistemu delu vasi. Sledimo markacijam in smerokazom za Botač, ki nas bodo pripeljale do vrha Griže (438 m), priljubljenega cilja gorskih tekačev in planincev. Odprl se nam bo čudovit pogled na Tržaški zaliv, občutek na vrhu pa je podoben tistemu, ki ga nudi osvajanje vrhov dalmatinskih otokov.

Po drugi strani Griže se skozi gozd spustimo v dolino, pri čemer smo na križiščih pozorni na smer Botač. Naletelil bomo na urejeno plezalno steno in ob njej na obeležje, ki ga je v spomin na NOB padle planince postavilo Slovensko planinsko društvo Trst. Po spustu do doline Glinščice le-tej sledimo spet v višino, po njenem levem bregu, občudujemo slap, ki kljubuje poletni vročini, in se spustimo do zaselka Botač (185 m).

V tamkajšnji gostilni si  privoščimo osvežitev in okrepčilo (običajno ponujajo odlične domače kremne rezine). Obrnemo se nazaj in napotimo po pretežno betonski poti strmo navzgor, sledeč oznakam kolesarsko - sprehajalne poti. Ko se pot zravna, smo na trasi nekdanje železnice in mimo opuščenega železniškega postajališča se po makadamu skozi predora napotimo proti Trstu. Takoj po drugem predoru zavijemo levo in se spustimo proti Zgornjemu Koncu (Boljunca).

Novo okrepčilo lahko sledi v nenavadnem "gorskem" zavetišču Mario Premuda na 60 metrih nadmorske višine. Tamkajšnja specialiteta za toplejše dni so domače kasate (sladoled med dvema piškotoma). Čisto blizu je nekaj deset metrov ohranjenega rimskega vodovoda, potem pa se po asfaltu napotimo nazaj proti središču Boljunca in izhodišču poti.

Za kakšne tri ure hoje je vsega skupaj, gorski tekači pa naj ta čas dellijo z dva ali tri. Seveda je vse zapisano zgolj izhodišče, saj dolina Glinščice nudi še številne druge poti in zanimivosti.

Venčeslav Japelj

16.12.2009

 

 

 

 

 


Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti