Večer, 21.12.05 – Urška Šprogar: o ustanovitvi Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe
NARAVA, GORE IN LJUDJE
Podpisan sporazum o ustanovitvi Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe
Življenje v parku je priložnost za domačine
Razvojna možnost za Slovence in Evropo - Na velikem delu predlaganega parka danes ni nobene gospodarske rabe razen lova, na preostalih območjih pa je gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in prostorom že tradicionalno trajnostno
V ponedeljek, 19. decembra, so minister za okolje in prostor Janez Podobnik ter župani občin Zgornje Jezersko, Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava podpisali sporazum o ustanovitvi Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe. Ustanovljen je bil tudi programski svet, ki ga kot predsednik vodi minister za okolje in prostor Janez Podobnik, v njem pa so predstavniki vseh občin podpisnic sporazuma. Ustanovitev parka je predvidena v letu 2007, projekt ustanovitve bo financiralo ministrstvo za okolje in prostor, koordinacijo projekta pa bo po dogovoru prevzela Logarska dolina, d.o.o.
Pri določitvi predloga meja parka je bilo osnovno vodilo, da posamezne občine meje zavarovanega območja same predlagajo in da na začetku vključijo le najbolj odmaknjene in najredkeje poseljene predele občin, ki pa so z vidika naravnih vrednot njihov najvrednejši prostor.
Velik del območja je zajet v predlogu posebnih varstvenih območij Natura 2000. Na tem območju prebivajo številne vrste ujed in sov ter gozdnih kur, ki sodijo med ogrožene in redke živalske vrste.
Na območju Kamniško-Savinjskih Alp že obstajata dve širši zavarovani območji: Krajinski park Robanov kot je bil zavarovan leta 1950 na pobudo kmetije Roban. Krajinski park Logarska dolina je bil zavarovan leta 1987 na pobudo občine Mozirje. Za upravljanje Krajinskega parka Logarska dolina je občina leta 1992 podelila koncesijo podjetju Logarska dolina, d.o.o.
V prvi fazi naj bi regijski park obsegal dobrih 24.900 hektarov. Na območju predlaganega parka živi približno 610 prebivalcev, dejavnih je okoli 30 kmetij, na njem pa je tudi 15 planinskih koč in mreža planinskih poti.
Povpraševanje po naravnih lepotah
Skoraj dve leti so občine na območju Kamniško-Savinjskih Alp proučevale predlog za ustanovitev parka in tehtale, kaj jim bo prinesel v dobrem in slabem, ter z argumenti prepričale prebivalce, da je to predvsem razvojna priložnost domačinov.
Za park so se odločili, ker tradicionalni proizvodi iz kmetijstva in gozdarstva niti gospodarsko niti socialno ne morejo več zagotoviti življenjske perspektive mnogim mladim domačinom, še posebno tistim, ki so izobraženi in ne najdejo ustreznega dela v domačem kraju. Sočasno pa se povečuje povpraševanje po naravnih lepotah, kulturi in ekoloških storitvah gorskih območij. S tem se pojavljajo nove priložnosti za uveljavljanje gospodarske in socialne vrednosti storitev, kot so turizem, rekreacija, tradicionalni in okoljsko neoporečni proizvodi, varovanje vodnih virov in ohranjanje pomembnih habitatov ter vrst.
Mag. Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije in župan občine Preddvor, je povedal: "Uresničitev ideje izpred dveh let je najlepše novoletno darilo naravi in gorski krajini, park bo za dobro narave in ljudi. Želimo, da ne bi bilo omejevanja, želimo preglednost in strokovno spremljanje razvoja. Pridobili bomo dve delovni mesti in tako bo možno tudi zagotoviti kulturno gibanje v gorskem svetu in skrbeti za čisto naravo, saj sedaj ukrepamo šele, ko se kaj zgodi, ne pa prej. Upam tudi na ureditev inšpekcijskih služb, ki sedaj niso učinkovite in ne spremljajo dogodkov v naravi. Pričakujem stimulativno davčno politiko glede na prispevek bogatih in revnih občin, ne smemo pa dopustiti, da bodo revni še revnejši. Vse mora ostati v kraju oziroma se na nek način vrniti in tudi dobiček naj se vrača v gorsko občino."
Turizem v naravnih parkih mora biti sožitje med naravno in kulturno dediščino, tradicijo, trdnostjo socialnih razmer ter gospodarsko vsebino in tako pomeniti najvišjo stopnjo prepoznavnosti na področju ekološkega turizma kot nasprotja množičnega turizma. Kamniško-Savinjske Alpe sodijo med območja z najvišjo prioriteto z vidika ohranjanja narave, kjer se na majhnem prostoru prepleta cela vrsta evropsko pomembnih habitatov mreže Natura 2000.
"Zdaj pa se ta del povezuje v celoto," je zadovoljen Avgust Lenar iz Logarske doline, ko pravi, da se z občino Luče še posebno dobro usklajujejo v zaokroženo turistično območje, ker se ponudba dopolnjuje, za turiste pa občinske meje niso pomembne. Pričakovati je, da se jim bodo kasneje pridružile tudi druge sosednje občine, če bodo ocenile, da je to za njihov dolgoročni razvoj dobro in da si njihovi občani to želijo."
Logarska dolina, d.o.o., in Cipra Slovenija sta s sodelovanjem občin izvedli dve vzorčni analizi. Prvo je izvedla Logarska dolina, d.o.o., v občini Solčava, pri tem so sodelovali kmetje, podjetniki, študentje, dijaki in preostali, drugo pa Cipra Slovenija na Veliki planini z dokaj drugačno problematiko in v sodelovanju s tistimi, ki neposredno delujejo v dejavnostih, ki potekajo na Veliki planini.
Analiza, izdelana na Veliki planini, pa med pozitivnimi dejavniki omenja planšarstvo, neokrnjeno naravo, kulturno pokrajino ter možnost kolesarske in planinske dejavnosti. Analizi kažeta enostaven pregled tega, kar je najpomembnejše za prebivalstvo v Solčavi in na Veliki planini. Ustanovitev naravnega parka na tem območju lahko s svojimi cilji pomembno prispeva k uresničevanju naštetih razvojnih priložnosti. Poleg te analize je bila izdelana tudi širša SWOTanaliza učinkov ustanovitve regijskega parka na območju Kamniško-Savinjskih Alp na osnovi pridobljenih informacij iz različnih virov (veljavna zakonodaja v RS, izkušnje prebivalcev in upravljavcev obstoječih zavarovanih območij, mnenja poznavalcev zavarovanih območij v Sloveniji in tujini). Iz rezultatov je razvidno, da bi bilo po naši zakonodaji mogoče doseči ekonomski, kulturni in socialni napredek, vse v skladu z ohranjanjem naravnih vrednot, ki jih ima ta svet.
Pri takem snovanju je osnovno vodilo, da domačini s tem soglašajo, da se na začetku vključijo le najbolj odmaknjeni in najredkeje poseljeni predeli občin, ki pa so z vidika naravnih vrednot njihov najvrednejši prostor.
V prvi fazi bo park obsegal 24.900 hektarov. Po podatkih Cipre Slovenija živi v bodočih občinah, ki bi se vključile v park, skupno 32.472 ljudi, na območju predlaganega parka pa le 610 ali 1,8 odstotka. Podobno je od skupnega števila kmetij v teh občinah na predlaganem območju le približno 30 ali 3,3 odstotka kmetij. Tako nizki deleži prebivalcev in kmetij naj bi omogočili intenzivnejšo skrb za življenje domačinov v parku. Od uspešnosti te skrbi naj bi bila odvisna tudi kasnejša širitev parka.
Avgust Lenar, glavni pobudnik iz Logarske doline: "Najpomembnejše je, da bi morali imeti ljudje, ki živijo v parku, prednost pred drugimi. Imamo 13-letne izkušnje z upravljanjem parka v Logarski dolini, tudi EU je naklonjena takim projektom in ministrstvo za okolje in prostor razume naše načrte. Ne spuščamo se v nekaj rizičnega in nepoznanega. Prak Logarska dolina je prepoznavna blagovna znamka in z ustanovitvijo parka se bo zaradi velikosti območja povečala naša prepoznavnost v Evropi."
Park predstavljajo kot razvojno območje in za začetek bo treba vsem zainteresiranim, zlasti pa domačinom, predstaviti in do podrobnosti razložiti zakonsko definicijo, in če domačini parka ne bodo sprejeli za svojega, ne bo nikdar zaživel.
"Nič ne začenjamo na novo", pravi Lenar. Krajinski park Logarska dolina ima od leta 1992 koncesijskega upravljavca - podjetje Logarska dolina, d.o.o., ki ima izkušnje pri upravljanju zavarovanega območja in izvedbi programov trajnostnega razvoja. Tu so bistveni sodelovanje lastnikov zemljišč in objektov, komunalna in turistična infrastruktura, upravljanje obiskov in vključevanje tradicionalnih dejavnosti v turizem.
Velik del območja je zajet v predlogu posebnih varstvenih območij Natura 2000, ker se ujema z mednarodno pomembnim območjem za ptice, delom Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank, kjer prebivajo številne vrste ujed, sov in gozdnih kokoši, ki sodijo med ogrožene živalske vrste.
Na velikem delu območja predlaganega parka danes ni nobene gospodarske rabe razen lova, na preostalih območjih pa je gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in prostorom že tradicionalno trajnostno. Zaradi tega dodatna zavarovanja razen razglasitve regijskega parka na predlaganem območju niso potrebna, potrebne pa so manjše spremembe in ureditev nadomestil za omejeno gospodarjenje predvsem v gozdnih rezervatih ter ukrepi glede upravljanja obiskov in prometa.
Domačini imajo pripombe tudi na lovsko zakonodajo, ki v bivših državnih loviščih ne omogoča zadostnega vpliva lokalne skupnosti in lastnikov zemljišč. Lov je ena od tradicionalnih dejavnosti, za katero so domačini zelo občutljivi. Obstaja bojazen, da bi se z ustanovitvijo parka vpliv lastnikov na ta območja še zmanjšal oziroma bi lov še naprej ostal predvsem pravica obiskovalcev, kar pa ni sprejemljivo.
Občine so se dogovorile za začetek pripravljalnih aktivnosti, začelo se je delo in po dobrem letu naj bi vlada sprejela akt o ustanovitvi regijskega parka Kamniško-Savinjskih Alp.
Urška Šprogar