Poročilo o dveh novih kombiniranih smereh na področju Julijskih Alp - za vse sladokusce in še neposredno pred samim začetkom tiste prave ledno-plezalne sezone.
Spekter, s pridihom spretnosti
Prva izmed obeh smeri (gledano v kronološkem smislu) je bila sicer preplezana še za časa zaključka prejšnjega zimskega obdobja, ker pa do tega trenutka še ni bila obširneje predstavljena ter tako po zanimivo-razgibanem stilu plezanja, kot tudi po težavnosti nekako "spektralno" sovpada z novejšo, nameravam to priložnost izkoristiti za kratko predstavitev obeh.
Pridih spretnosti
Linijo, ki se sicer nahaja v območju dobro poznanega slapu Lucifer v Martuljku, sta si kot možnost vzpona prva zamislila Matevž Gradišek ter Dejan Miškovič, jo v prvem poskusu že tudi deloma opremila, nekaj dni kasneje pa k projektu nesebično povabila še mojo malenkost.
Primož s pridihom spretnosti
Po celotnem dnevu plezalnega druženja v ledenem »amfiteatru« ostenja Mokre peči smo se tako 17. 2. 2005, izmenično eden za drugim spoprijeli z razgibanim terenom kombinacije skalno-lednih ter celo krajšega travnatega odstavka, uspešno premagali vsa naj-intrigantnejša mesta smeri ter plezalni dan zaključili že v rahlem mraku.
Rezultat je bila nova smer z imenom Pridih spretnosti (M7-, WI 5, skupna višina 120 m), skrajno desna od vseh do sedaj preplezanih linij v tem področju ter sicer smer nekoliko lažje težavnosti, ki pa zato postreže z nekaj zelo zanimivimi plezalnimi položaji (zgolj namig: med plezanjem prek najtežje točke je bolj priporočljivo uživati v razgledih Zgornje-Savske doline kot pa ledu pod vašimi orodji op.p) ter gibi.
Spekter
Slab mesec pozneje se je zimska sezona v nižjih predelih že precej hitro približevala svojemu naglemu zaključku, ko sva se z Aljažem odločila »vsaj nekoliko pobližje pogledati« v še eno izmed možnosti za zanimivo ter v tistem času (ravno) še preplezljivo kombinirano linijo.
Možnost vzpona prek razčlenjenega sistema visečih ledenih sveč v levem delu našega zaledenelega bisera, Lambade, se je po lepoti in dostopnosti sicer ponujala že nekaj časa. Odločitev je padla na sončno ter že precej toplo popoldne, zato se nama je naslednje jutro že nekoliko mudilo.
Morda nekoliko optimistični poskus vzpona ter opremljanja smeri zgolj z klini, zatiči ter lednimi vijaki se je v prvem dnevu, kljub precejšnji razčlenjenosti skale, izkazal za precej nemogočega in potrebno se je bilo vrniti z močnejšimi okrepitvami. Čas je medtem neusmiljeno tekel.
V času drugega obiska, naslednji dan, nama je ob vedno pogostejšem pogledovanju na uro ter spremljanju poti sonca tedaj že uspelo opremiti vse najnujnejše dele smeri s svedrovci, hkrati z naraščajočo hitrostjo v procesu taljenja ledu pa je v nama rasla tudi nestrpnost o realni možnosti vzpona še pred »bobnečim« zaključkom. Naj ob povedanem dodam le še, da sem se ob vztrajnem odmikanju soplezalca ter varovalca (hvala tudi Eriku ter Matevžu za pomoč in prijetno družbo) iz same vpadnice smeri, že prebil do polovice poslednjega previsa, ko se je iz neposredne oddaljenosti oglasil, kljub vsemu trušču, precej jasno določljiv glas: »Sezone je konec, fantje… se vidimo drugo leto!!«
V torek, 20.12.2005, sva se po poprejšnjem preverjanju razmer z Aljažem vrnila. Tokrat skoraj polno opremljena, četudi le za kratek čas. Po hitrem ogledu stanja glavnih detajlov smeri, ter nekaj manjših popravkih varovalnih elementov se je vzpon lahko pričel in je bil tokrat za razliko prvič tudi povsem mogoč.
Novo smer z imenom Spekter (M7-8, 45 m) sva v enem raztežaju izmenično v vodstvu preplezala Aljaž Anderle ter Primož Hostnik (oba AO Tržič) in jo ob vseh dogodivščinah, ki so naju spremljale pri nastanku, družno ocenila kot eno izmed prijetnejših, primerno raznolikih ter precej dostopnih kombiniranih smeri v našem ožjem okolišu.
Skalni del celotne linije je sicer večinoma opremljen s svedrovci (7 svedrovcev + 1 klin), medtem ko je vmesno varovanje na potrebnih mestih možno urediti s pomočjo lednih vijakov. Sama ocena smeri je zaenkrat zastavljena nekoliko širše, predvsem zaradi možnosti različnih formacij ledu v končnem previsu, pred prestopom v sam iztek slapu Lambada, in jo bodo lahko zanesljiveje določili že prvi ponavljalci.
Primož Hostnik (AO Tržič, Maya Maya, E-climb.com)
Fotografije: Matevž Gradišek, Primož Hostnik