Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Hribovska realistična romantika

nedelja, 25. december 2005, ob 05:48, Maja Belimezov, ogledov: 1353

Delo, 21.12.05 – Marjan Raztresen: Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah. Didakta, 2005

KNJIŽEVNI LISTI

Kronika nesreč

Hribovska realistična romantika

France Malešič: Spomin in opomin gorá – Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah. Didakta, Radovljica, 2005, 496 str., 6900 SIT.


Ko bo kdo kdaj ocenjeval delo Franceta Malešiča, otroškega zdravnika po poklicu in vsestranskega gornika po duši, tudi alpinista in gorskega reševalca, bo moral skoraj gotovo ugotoviti, da ostaja rojakom še najbolj v spominu kot planinski publicist. Potem ko je pred komaj dobrimi tremi leti pri ljubljanski Planinski založbi izšla knjiga Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom, katere urednik in eden od avtorjev je bil Malešič, je zdaj izšel pri radovljiški Didakti, ki se ukvarja velik del z izdajanjem planinske leposlovne in vodniške literature, njegov enako obsežen pregled predvsem smrtnih nesreč v slovenskih gorah Spomin in opomin gorá, doslej najpopolnejša kronika nesreč v slovenskih gorah in predgorjih.

Malešičev Spomin in opomin gorá je zanimivo in predvsem poučno branje tako za planinske odvisneže kot za stalne in občasne pohodnike po hribovitem svetu, za planinske predvsem črne kroniste pa je tako in tako nepogrešljiv vir zanesljivih informacij o marsičem, kar se je s slovenskimi gorniki v zgodovini dogajalo v gorah. Ob prebiranju te deloma romansirane zgodovine nesreč v slovenskem gorskem svetu, take pač, kot jo je v časih njihovega nastanka pisalo slovensko novinarstvo, ne bodo odložili knjige niti planinski zanesenjaki, niti stalni bralci časopisnih črnih kronik, niti spremljevalci vsakršnih gorniških dejanj in dogajanj, niti bralci planinskega leposlovja in niti tisti, ki še ne vedo natančno, ali naj bi kdaj svoj popotniški korak usmerili v gorski svet ali ne. Za nekatere od bralcev bo knjiga spomin na preminule in za druge opomin, naj ne bi storili katere od opisanih napak.

Od srede 17. stoletja, ko je v knjigi z imenom in priimkom imenovan prvi preminuli v nesreči v slovenskih gorah, do konca leta 2004, ko je v knjigi zaznamovana zadnja žrtev teh gora, se je v slovenskem gorskem svetu zgodilo skoraj 2000 nesreč z najbolj tragičnimi posledicami, v katerih je umrlo več kot 3000 ljudi, ves čas pa so se v glavnem dogajale nesreče s podobnimi vzroki. V sedanjih časih v gorah sicer ni več usodnih strelskih obračunov med državnimi in divjimi lovci, toda tja gor zdaj prihajajo tako hudo bolni ljudje, da je zanje napor v visokogorju njihova smrtna doza; zaradi želje po lepih gorskih rožah zdaj pade v gorske prepade komajda kateri planinec, smrtno bero pa izravnajo nepremišljenosti, ki poberejo smrtni davek v nevihtah s strelami, podhladitvah in precenjevanju lastnih sposobnosti; njega dni so hodili v gore le tisti, ki so morali, ki jih je to zanimalo in ki so bili pripravljeni na takšne poti, zdaj hodi po gorskih poteh marsikdo, ki je le svojim predstavam primerno pripravljen.

V Malešičevi knjigi so ob vseh drugih prvič opisane tudi gorske nesreče domačinov; njega dni je bilo samo po sebi umevno, da je življenje pod gorami pač tvegano in nesreč tamkajšnjih prebivalcev niso obešali na velik zvon, medtem ko je bila smrt turista, se pravi planinca v gorah, časopisna senzacija, kar je veljalo še predvsem v letih med obema vojnama, ko naj bi bil pretiran plezalski pogum ekstremnih alpinistov v očeh nekaterih napeljevanje mladine k samomorilstvu. Kronološko, deloma le skopo poročevalsko in marsikje že kar dramaturško zasnovano in z elementi romanesknega, je v tem obsežnem delu popisana zgodovina nesreč v slovenskem gorskem in predgorskem svetu, opisane so tudi vse tragedije, ki so se dogodile slovenskim alpinistom v tujih gorah od Hrvaške in Avstrije do Himalaje in Andov, in nesreče s srečnim koncem, ko zaradi spleta nadvse prijaznih okoliščin gora ni hotela, kot pravijo gorniki.

Knjiga je čtivo tako za navdušene planince kot za vsakršne popotnike po naravi in najbrž še najbolj za tiste, ki se šele odločajo, ali naj bi šli v gore ali ne. Avtor, zapriseženi hribovec, seveda ni imel niti najmanjšega namena kogar koli odvrniti od tega čarnega sveta, ampak ga le opozoriti na tvegano početje, kakršno je gorništvo za premalo premišljenega, pripravljenega in opremljenega popotnika.

Marjan Raztresen

eXTReMe Tracker