Vili Guček: Natakneš si rokavice, orodja v roke in se razmigaš v plezališču. A pazi, ne kjerkoli!
Drytooling v plezališčih – praske ali rane?
Plezanje s cepini in derezami v kopni skali postaja vse bolj priljubljeno. In res, le zakaj bi pozimi, ko si zaželiš (nelednega) plezanja v naravi, zmrzoval pri »nuli«, golorok in bosonog v plezalkah... Natakneš si rokavice, orodja v roke in se razmigaš v plezališču. A pazi, ne kjerkoli!
Najprej na kratko (ponovno) o poimenovanju te relativno nove oblike plezanja. »Poslovenjenje« nam zaenkrat ne gre najbolje. Skovanka drytooling zveni precej nerodno. Menda ne bomo »drajtulali« ali »tulali«, še manj »(na) suho orodjarili«… Morda bomo »zatikali«, kar se tudi sliši. Neke zadovoljive rešitve zaenkrat še nisem zasledil. Predlagam »plezanje z orodji« oz. morda tudi »orodno plezanje«, ker pač uporabljamo orodja (cepini in dereze). Sicer z orodji plezamo tudi v ledu, a tisto je ledno plezanje. Sicer pa pustimo času, da morda opravi svoje.
A namen sestavka je drugje. Rad bi opozoril na nesprejemljivo »vdiranje« plezanja z orodji v plezališča namenjena športnemu plezanju. Sledove tovrstnih poskusov je opaziti v vse več smereh. Pravzaprav želim »hudo popizdit« nad tovrstnim početjem. S cepini in derezami namreč trajno poškodujemo razčlembe v plezalni smeri. Nekatere tudi odlomimo in smeri se zaradi tega ZELO spremenijo. Zagotovo POVSEM PREVEČ, DA BI TO SMELI DOPUSTITI. Mnogim se to morda zdi pretiravanje. Zamahnili bodo z roko rekoč, saj gre vendar samo za skalo… Morda opremljevalci plezališč na to gledamo z drugačnimi očmi, a potrebno je le spremljati, kakšne so razčlembe v plezališču namenjenem »zatikanju«… Praske so lahko hude rane. Opremljevalcem zagotovo.
Pravzaprav je odnos večine plezalcev do tega vsaj zaenkrat dober. Upoštevajo tihi dogovor in ne »tulajo« v plezališčih. A vse večji razmah in popularnost (tudi dostopnejša in cenejša oprema) te zvrsti lahko zadevo spremeni in v hipu bomo deležni nepopravljive škode. V pogovoru s hrvaškimi akterji sem zasledil alarmantno stališče: »dokler ni »uradno« prepovedano, kar na hrvaškem še ni, lahko tulamo…«. Kar bi lahko pomenilo tudi: izkoristimo trenutek in »popraskajmo« nekaj (morda čim več?!) plezališč, vsaj tiste »ta lahke«, da si izborimo svoj prostor pod soncem…
Plezanje s cepini in derezami v plezališčih ni dovoljeno oz. JE PREPOVEDANO. Takšno mora biti jasno sporočilo vsem, ki se navdušujejo nad tovrstnim plezanjem in avtor je med njimi, da ne bo pomote. Tako v Mišji peči, kot na Vranskem… Razlike pri tem ne sme biti. Vsako lokalno plezališče je toliko pomembno, da ga moramo obraniti pred ostrimi konicami orodij. Potrebno pa se bo potruditi za nastanek čim več novih plezališč namenjenih tej zvrsti plezanja. Nekaj (zelo malo) jih že imamo.
Opozoril bi na zelo verjetno neposrečeno združevanje, npr. v nekaterih smereh nekega plezališča smemo plezati z orodji, v drugih ne. Mislim, da bi takšna rešitev hitro »popraskala« celo plezališče. Boljše je zadevi ločiti. Pozorni pa bodimo tudi na morebitne prehitre in nepremišljene »spremembe namembnosti«, ki lahko doletijo kakšna plezališča, doslej seveda namenjena športnemu plezanju, zgolj zaradi tega, ker so morda trenutno slabše opremljena ali premalo skrbno očiščena. To naj ne bo razlog za zeleno luč plezanju z orodji v nekem plezališču. Za nastanek varno urejenega plezališča za plezanje z orodji je namreč potrebna ravno takšna opremljenost (če ne še boljša – svedrovci bolj na gosto), kot za običajno plezališče. Odstopanje od standardov poznanih za športno plezanje je lahko delno v kvaliteti skale (krušljivost), ki pa ravno tako ne sme biti pretirano, da gre za urejeno (dovolj varno) plezališče za plezanje z orodji. Na veliko srečo obeh plezalnih zvrsti, pa so za plezanje z orodji dovolj (morda še posebej) primerne tudi vlažne ali celo mokre pečine oz. luknje in previsi, kjer bi športni plezalci težko dočakali tisti edini teden v letu, ko se zadeva morda vendarle osuši. Pozimi pa se zaradi tega naredijo vsaj »dekorativne svečke« ledu, če že ne prave ledne strukture. Takšnih, za športno plezanje neuporabnih skal, se bo zagotovo nekaj našlo… Zanimivo pa bo opazovati, kako se (ne) bo na nastajanje plezališč za plezanje z orodji odzvala oz. zganila Komisija za alpinizem (KA). Ta plezalna zvrst, kljub svoji povsem atletsko športni komponenti – npr. tekmovanja, menda vendarle nekako sodi pod alpinistično okrilje. Čeprav bomo, zaradi velike podobnosti narave dela, tudi tovrstna nova plezališča verjetno opremljali opremljevalci plezališč… Morda pa je za KA to priložnost, da se opere greha dolgoletne ignorance do opremljanja plezališč.
Opozarjanje na uničevalne posledice plezanja z orodji v plezališčih za športno plezanje, oz. seznanjanje s to obliko plezanja, pa naj postane obvezen del vzgoje alpinistov in verjetno tudi športnih plezalcev. Jasno formulirana stališča morata v svoje dokumente (kodeksi, pravilniki) zapisati tako KA kot Komisija za športno plezanje.
In če povzamem. Ker tudi sam navdušeno plezam z orodji, si seveda želim čim bolj popraskane razčlembe, kar bi pomenilo razmah te atraktivne in zanimive plezalne zvrsti. A le v za to posebej namenjenih plezališčih! Ne uničujmo pa s trudom opremljenih plezališč za športno plezanje!
Želim vam srečno novo leto!
Vili Guček