Nekaj zanimivih vzponov ter letne in tridesetletne bilance.
Lepo je po dolgem času prejeti štafetno palico od Tomaža. Še lepše je to narediti na vrhuncu sezone, ko vzponi letijo z vseh strani in si lahko celo privoščiš malo urednikovanja v slogu: tisti, ki ni poslal vzponov, o njem pač ne bom pisal. Se pa počasi bliža čas inventure – športni plezalci so stvari za letos v glavnem zaključili, vrhunski alpinisti bodo tako ali tako morali oddati poročilo o svojih vzponih in sezoni, ampak tudi ostalim ne bo škodilo, če na list napišejo, kaj so preplezali in kaj so načrtovali. Mala osebna katarza, ki nikoli ne škodi.
Ludicra corporis exercitation
Matic Obid (AO Nova Gorica, Wild Climb) je v nedeljo, 06.12., v Ospu preplezal svojo prvo smer s težavami prek magičnih 8a - Zadnjo skušnjavo. Ali kot je sam pokomentiral: ‘Smer ima uradno oceno 8a+, a spada med lažje osmice, sicer pa je to moja prva smer z "osemko" spredaj’. Ni kaj, povsem v njegovem slogu, malo besed in več dejanj. Kaj si človek lahko želi več za Miklavža?
Ja, Grega. Res je, manjka novic. Ampak ne toliko, da bi objavljali kar vsepovrek, a ti vseeno še kaj pošlji. Kakorkoli že, očitno se v naše kraje vendarle vrača nekaj tiste žmohtne in neugnane alpinistične miselnosti, ki je krasila naše prednike. Razmere so že povsem zimske, kakšne slave s 1. ZP ne bo, kategorizacija nima posebne kategorije za take vzpone – menda pa fantje res radi plezajo? Nevemžekateri vzpon po vrsti v letos solidnih zimskih razmerah sta opravila Kristjan Klanjšček in Gregor Malenšek (oba AO Matica) na Miklavževo nedeljo, 06.12. Preplezala sta Steber ob Kamenkovem kaminu (V/IV, 150 m) na Vršiču. Plezala sta večinoma v gojzarjih, en strmejši odsek pa v plezalnikih. Za moderne trende suhega orodjarjenja se ne zmenita (kar sicer ni čisto res) z besedami: 'Orodij in derez nisva imela, niti jih nisva pogrešala' Pika Čeprav nerad povezujem na forume, se zaradi nekaj dodatnih slik lepega ambienta in glavnih igralcev splača. Kaj si človek lahko želi več za Miklavža?
Steber ob Kamenkovem kaminu
In kakšen bi bil dan umetnika brez muz? Maja Lobnik (AO TAM), ta neugnana novopečena alpinistka, je, 21.11., plezala v Klemenči peči. Z Jerco Miklič (Akademski AO) je preplezala smeri Mrtvaški pajek (6b, 150 m), Frikota (6a, 150 m) in Sarty (5c, 110 m). Menda je imela sprejem ta konec tedna. Kaj neki je njej prinesel Miklavž?
Historia vitae magistra est
Je pa za menoj eno zanimivo brskanje po starih poročilih, ko smo se z Edom in Mirando zazrli v minulih 30 let delovanja Soškega AO. Ustanovljen je bil prav v minutah pisanja ali pa malo prej, 07.12.1979. Za najdaljšo slepo ulico v Sloveniji, kot smo se radi šalili v študentskih letih, se je nabrala lepa merica dobrih vzponov in odprav. Brskanje po zaprašenih policah spomina te pa nehote navda s posebnim ‘šentimentom’. In kot se za slepo črevo spodobi, so si prebivalci po mili volji izbirali odseke predvsem med Novo Gorico in Tolminom. Tudi novopečeni alpinist, o katerem sem pisal na začetku, ima korenine v častitljivem odseku.
In še ena s sorodnim časovnim intervalom. Peter Podgornik je gotovo eden tistih, ‘ki še v grobu ne bo dal miru’. Tokrat je, kot se je sam izrazil, imel dobro leto dela na triintrideset let podlage in nastala je ta stran, ki pa se bo še širila in ima ambicijo postati še kaj več. Kdor Petra pozna, v to ne dvomi. Tisti, ki si želite nekaj branja v razmislek, pa le preberite uvod. Kaj si človek lahko želi več za Miklavža?
Z besedami soimenjaka – uživajte,
Peter Mežnar