Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 2996 0

Akad. prof. dr. Davorin Dolar, 1921–2005

Delo, 22.12.05: v spomin

Znanost

Akad. prof. dr. Davorin Dolar, 1921–2005


Pokojni akademik prof. dr. Davorin Dolar je jeseni leta 1939 kot maturant gimnazije v Kranju vpisal na Univerzi v Ljubljani študij kemije. Ob začetnem študijskem delovanju pri kvali- in kvantilaboratorijskih vajah, izvajanih tedaj v kletnih prostorih podzemlja Ljubljanske realke, smo nekateri izmed udeležencev zadnjih, pred začetkom druge svetovne vojne vpisanih kemikov v resno strokovno usmerjenih debatah začeli iskati primernejše in bolj učinkovite vsebine študija na naši kemiji.

Omenjene neformalne, vendar dokaj zagrete strokovne debate študentov kemije je vsebinsko že kmalu usmerjal kolega Daro. Kot kemijski podmladek smo iskali v svetu razvitih kemijskih znanosti primerne, sodobne študijsko-učne pripomočke, ker domačih skript, z redkimi izjemami, ali študijskih knjig za kemijske predmete takrat v domačem jeziku ni bilo. Ta stik in poznejše vstopanje mlajših generacij v učni proces šolanja in strokovnega izobraževanja sta pospešila znanje in delovanje slovenskih kemikov. Ob tem dogajanju je treba poudariti nesporno vlogo spodbujevalca in usmerjevalca, takrat sicer še študentskega kolega Dara, ki je s svojim poznejšim pedagoškim in raziskovalnim delom in ob sodelovanju mlajših univerzitetnih kolegov postal lik zglednega in uspešnega univerzitetnega učitelja ter mednarodno priznanega znanstvenika. Kot naš vodilni fizikalni kemik je utemeljil sodobno šolo za fizikalno kemijo na Univerzi v Ljubljani; to katedro je vodil kot njen profesor od leta 1960 pa do upokojitve leta 1990.

V tridesetih letih prejšnjega stoletja in pozneje so okrepili prizadevanja za izpopolnitev in posodobitev naravoslovno-tehničnega študija in raziskovalnega dela na naši univerzi zlasti novi, mlajši predavatelji. Med temi je leta 1944 študent kemik Daro diplomiral in v letih 1945 do 1951 asistiral pri prof. Štucinu na Kemijskem inštitutu medicinske visoke šole v Ljubljani. Leta 1947 se je dipl. kemik Dolar študijsko izpopolnjeval na Inštitutu za fizikalno kemijo Univerze v Leningradu. Leta 1952 je bil imenovan za docenta na katedri za fizikalno kemijo Tehnične fakultete univerze v Ljubljani. Nadaljnjega študijskega izpopolnjevanja na Polytechnic Institute of Brookyln v ZDA se je docent Dolar udeležil leta 1954. Izsledke svojega raziskovalnega dela o fizikalno-kemijskih lastnostih ionskih izmenjevalcev je leta 1955 objavil v strokovno pomembni reviji J. Am. Chem. Soc. Raziskave je po vrnitvi na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani nadaljeval in jih dokumentiral z opravljenim doktoratom leta 1957. Sledilo je imenovanje za izrednega in 1965. za rednega univerzitetnega profesorja na katedri za fizikalno kemijo. V tem času je prof. Dolar začel s sodelavci raziskovati termodinamske in transportne lastnosti raztopin polielektrolitov. Te raziskave so z objavami rezultatov v pomembnih svetovnih znanstvenih revijah v letih 1960–1975 dosegle pomembne mednarodne odmeve in priznanja.

Za mednarodno priznane izsledke raziskovalnega dela je skupina prof. Dolarja leta 1968 prejela nagrado sklada Borisa Kidriča. Leta 1970 je postal prof. Dolar izredni član SAZU in leta 1978 je bil izvoljen za njenega rednega člana. Za celotni znanstveni opus je akademik Dolar leta 1979 prejel Kidričevo nagrado.

Ob upokojitvi 1990. mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja. Leta 1993 je prejel zlato listino Univerze v Ljubljani in leta 2004 Zoisovo nagrado za življenjsko delo univerzitetnega učitelja, raziskovalca in mednarodno priznanega znanstvenika v fizikalni kemiji.

Milivoj Hladnik
Kategorije:
Novosti BIB SLO Vse objave
Značke:
BIB Delo novosti v2

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Skupinska smuka pod Montažem
Naslednja objava Martina Čufar preplezala Vizijo 8c
  • Število objav: 46047

Novosti