Delo, 21.12.05 – Tomaž Branc: Informacijska točka bo, gradnja pa se zaradi zapletov oddaljuje
Seja sveta zavoda TNP
Planinskemu muzeju v Mojstrani niso naklonjeni
Informacijska točka bo, gradnja pa se zaradi zapletov oddaljuje - Doreči obseg ponujenih vsebin, od katerega je odvisno financiranje
Bled – Na seji sveta javnega zavoda Triglavski narodni park minuli četrtek je bila v ospredju razprava o pripravi mreže informacijskih centrov in točk na območju parka. Svetnik Miro Eržen, sicer tudi predsednik Planinskega društva Dovje-Mojstrana, je predlagal, da bi načrtovano informacijsko točko odprli v sklopu Slovenskega planinskega muzeja, ki naj bi ga zgradili v Mojstrani. Eržen pravi, da bo gradbeno dovoljenje kljub številnim zapletom nared do konca letošnjega leta. Svetniki zavoda TNP tej zamisli niso bili preveč naklonjen.
Zaradi še nepripravljene strategije razvoja informacijskih točk, ki naj bi jo pripravili predvidoma do februarja, TNP, ki je eden od štirih partnerjev pri projektu (ob njem še PD Dovje-Mojstrana, ki vodi projekt, ter Planinska zveza Slovenije in Občina Kranjska Gora, ki je zagotovila zemljišče), ni podpisal soinvestitorske pogodbe.
To pa postavlja v negotovost celoten projekt oziroma njegovo izvedbo leta 2006. »Strategija mreže informacijskih točk ni edini razlog, da se uresničitev planinskega muzeja odmika, saj se pojavljajo številni drugi zapleti. Doslej še ni bila pridobljena vsa dokumentacija in prav tako ne vsebinski in investicijski programi,« je poudarila direktorica TNP Marija Markeš. Po daljši razpravi je svet zavoda sprejel sklep, da se vsebinam informacijske točke TNP v Mojstrani v programu dela nameni posebno mesto in da se razprava o vlogi Triglavskega narodnega parka pri projektu Slovenski planinski muzej v Mojstrani nadaljuje potem, ko bo svetu TNP predstavljena dokončna dokumentacija projekta in investicijski program.
Po besedah Markeševe se upravi TNP zdi lokacija v Mojstrani smiselna, saj sta Mojstrana in Dovje dejansko vstopni točki v tri pomembne triglavske doline. »Prepričani smo, da bi ustrezne vsebine, ki bi jih tak muzej zajel, lahko pritegnile zanimanje širše javnosti, kar bi zagotovo pomenilo tudi dobro razvojno in ekonomsko priložnost za obe vasi in njune prebivalce.«
Kot je bilo sklenjeno že na prejšnji, 76. redni seji sveta, bodo strokovne službe TNP v začetku naslednjega leta pripravile strategijo informacijskih točk parka in prednostne naloge, ki jih bo na prihodnji seji obravnaval svet TNP. Kot je pojasnila direktorica TNP Marija Markeš, uprava in svet TNP še nista dorekla dokončnih lokacij novih informacijskih točk, saj je treba v prvi fazi pripraviti strategijo o tem, kakšne vsebine so zastopane v posamezni točki, da bo mogoča koordinacija dela. Obstajajo namreč možnosti za razvoj oziroma nadgraditev informacijskih točk v Bohinju, Kobaridu, Logu pod Mangartom, Trenti, na Bledu in v Mojstrani. Za upravo TNP ni sporno, da točka v Mojstrani bo, je poudarila Markeševa, vendar je treba pred tem doreči obseg ponujenih vsebin, od katerega je odvisno financiranje.
Svetniki so po obravnavi sprejeli plan dela in finančni načrt za leto 2006, ki ga na prejšnji seji zaradi nesoglasij niso potrdili. Uprava je predstavila dve aktivnosti: projekt Čezmejno sodelovanje in čezmejni načrti upravljanja na naravovarstveno pomembnih območjih v južnih Julijskih Alpah in projekt Eko-era Alpe Adria, ki bosta parku skupaj prinesla sto milijonov evrov sredstev iz evropskih skladov. Člani sveta so bili še obveščeni, da je minister za okolje in prostor Janez Podobnik podprl predlog zadnjega zasedanja sveta TNP, da se v delovno skupino za pripravo novega zakona o TNP vključi tudi predstavnik lokalnega prebivalstva. Svetniki so predlagali, da bi bila v to skupino vključena dva predstavnika, in sicer z gorenjske in primorske strani parka.
Tomaž Branc