Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zapečatene planinske poti

Delo, 12.12.05 - Jože Poglajen: Še en poslanski zakon bo romal v koš

Še en poslanski zakon bo romal v koš

Zapečatene planinske poti

Vladna koalicija zavrača zakon o planinskih poteh – Pristojno ministrstvo pripravlja svojega


Ljubljana – Skupini poslancev vseh strank, razen SDS in NSi, tudi v tretjem poskusu ni uspelo spraviti zakona o planinskih poteh čez prvo stopnico postopka. Prvič je leta 2004 obravnavo zakona prehitel konec mandata. V novem mandatu so ga znova vložili in umaknili sami predlagatelji, ker je parlamentarna pravna služba k njemu napisala kar 130 pripomb. Tretjič, tokrat temeljito pravniško popravljenega, ga je pred desetimi dnevi ustavila vladna koalicija z že pregovornim pojasnilom, da ni primeren, ker vlada pripravlja svojega.

Na naših tleh so bile od leta 1933 označene planinske poti, steze in smukaške smeri formalno urejene z »naredbo bana Dravske banovine«, po vojni pa je bilo v statutu Planinske zveze Slovenije zapisano, da so planinske poti javne. Skupini prepričanih planincev med poslanci se je zdelo potrebno, da bi poleg drugega z zakonom uredili zlasti razmerja med lastniki zemljišč, po katerih gredo planinske poti. Za nove poti bi bilo poslej potrebno njihovo soglasje, za že do sto in več let uhojene poti – teh naj bi bilo že 7000 kilometrov – pa bi lastnikom ustrezno znižali davek na katastrski dohodek.

Tiha razlastitev

To bi bila tiha razlastitev lastnikov zemljišč, je razloge, zakaj se mu zdi zakon neprimeren, pojasnil poslanec demokratov Rudolf Petan. Petan, ki v nasprotju s kolegi planinci ni vsaj dvakrat prehodil transverzale ali se povzpel na streho Evrope, Mont Blanc, gre pa vsak konec tedna na Konjiško goro, je prepričan, da se sploh ne zavedamo, kako hodimo po tuji zemlji. Tako rekoč na črno, vendar se mu to zdi še vedno bolje, kot da bi lastnikom planinsko pot na tak način razlastili. Pohodništvo ni samo uživanje v naravi, ampak je moteča nadloga za naravo in lastnike, je pribila poslanka NSi Marjeta Uhan in svoj prav utemeljila z vprašanjem, kdo bo kriv, če bik na pašniku napade planinca.

Čeprav je z dušo in srcem gornik – kot je povedal, je plezal z Nejcem Zaplotnikom in se pozneje družil s Tomom Česnom – je pomisleke zoper tako rešitev, ki je neka vrsta služnosti, kot je poskušal pojasniti Rudolf Moge (LDS), imel tudi Mihael Prevc (SLS). Pogreša, da v zakonu nič ne piše o odškodninah lastnikom zemljišč za planinske poti, ampak nasprotno, ti bodo zaradi vpisovanja poti v kataster imeli le stroške. Toda bolj kot to ga moti, da bi po novem zakonu morala država za vzdrževanje planinskih poti k zdajšnjim devetim milijonom na leto primakniti še 11 milijonov tolarjev.

Čas varčevanja

Da zdaj, ko vlada povsod varčuje, ni čas za dodatno obremenjevanje državne blagajne, se je Prevcu pridružil še poslanec SDS Branko Marinič, čeprav je sam tudi predsednik enega od planinskih društev.
Minister Milan Zver med razlogi, zakaj vlada meni, da ta poslanski zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ni navedel »tihe razlastitve« lastnikov zemljišč, po katerih so speljane planinske poti. V zakonu se preveč mešajo planinstvo in šport, ne ve se, katera društva bodo lahko upravljala poti, enako ta zakon ne ureja razmerij med društvi in Planinsko zvezo Slovenije, poleg tega ni dovolj jasno zapisano, koliko denarja bo morala prispevati država in koliko občine, je našteval Zver in zavračanje zakona dokončno utemeljil z napovedjo, da bo pristojno ministrstvo, ki pa ni njegovo za šolstvo in šport, pripravilo konsistentnejši zakon.

Malanje hudiča na steno

Zakon skupine poslancev predvideva, da bo za koncesijo za poti lahko zaprosilo planinsko društvo, za katero ni nujno, da bo včlanjeno v Planinsko zvezo, imeti bi moralo najmanj 50 članov in imeti med njimi vsaj dva markacista. Rudolf Moge je tudi pojasnil, da je država doslej prispevala za poti 5,5 milijona in 3,5 milijona tolarjev v obliki helikopterskih prevozov in da so izračunali, da bi za vzdrževanje planinskih poti potrebovali skupaj 20 milijonov tolarjev na leto. To za državno blagajno ni tako velika žrtev, saj imamo ne nazadnje Triglav v državnem grbu, če pa vlada res hoče predrugačiti organiziranost planinstva v Sloveniji, ji tega ta zakon ne brani, je poslanec Moge zaman poskušal prepričati ministra in poslance vladne koalicije prejšnji teden v parlamentarnem odboru za kulturo in šolstvo, ko je obravnaval ta zakon. Tudi njegov predsednik Branko Grims je prepričan, da ta zakon ni primeren, ker tako pravi vlada. Zavrnil je tudi tiste, ki so poskušali »malati celega hudiča na steno, kaj vse da bo vlada zapisala v svoj zakon«, kajti na čelu vlade je človek, ki ni samo odličen planinec, ampak tudi vrhunski alpinist, zato so taka namigovanja precej smešna. Potem je odbor z izidom 8 : 5 sklenil, da zakon o planinskih poteh ni primeren, in tako zapečatil njegovo usodo.

Jože Poglajen


Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

5 komentarjev na članku "Zapečatene planinske poti"

Igor Pavlič,

Ali je že kdo pomislil na to, da smo v Evropi, kjer je zasebna (materialna in intelektualna) lastnina svetinja. Vsaka planinska pot ali drugačen prometni poseh v hribih, pri čemer po nemarnem ne omenjam plezalnih smeri z vsemi klini, vijaki in maticami, je torej avtorsko delo, kar velja tudi za markacije, izpeljane prehode in še kaj. Vsak naknadni poseg v stvaritev avtorjev brez njihovega soglasja ter lastnika zemljišča je v nasprotju s pozitivno zakonodajo.

Ali bo bivši vrhunski alpinist in sploh v vseh pogeledih vrhunski predsednik vlade mogoče predlagal spremembo in dopolnitev zakonodaje? Ali kdo drug mogoče? Pri tem se ne bomo spraševali kako in na podlagi katerih papirjev so naši (pra)dedje in očetje posegali po strminah in stenah nam ljubih gora in tam šarili s klini, zajlami, krampi, barvami in vrtalnimi stroji. Zdaj so pač tam kot dediščina in izziv pravnikom ter drugim mrhovinarjem.

Pavle


Matej Pivec,

Karli, seznama vzponov Janeza Janše nimam. Nekaj pa jih poznam. Še kot pripravnik je zlezel Čopov steber. Pred nekaj leti, ko smo taborili v Lepeni, pa je zlezel več, kar težkih smeri v okolici in tudi v severni Triglavski steni. Večino smeri je plezal "cuk -cuk" ali pa ves čas kot vodilni v navezi. Med preplezanimi smermi je tudi prvenstvena v Lepi Špici in vzpon po "najlažji" v Zadnjiškem Ozebniku (6a).

Vrhunski alpinist ravno ni (to je zapisal novinar, ki se verjetno na alpinizem bolj malo spozna), je pa vsekakor dober alpinist. In glede na to, koliko lahko trenira, ima tudi zelo "dobro psiho", bi rekli alpinisti v našem žargonu.

Toliko o vzponih predsednika vlade. Prosim pa, da vsaj v to njegovo dejavnost ne mešate politike.


Bojan Turšič,

Glede na pretekla dejanja aktualne vlade se bojim, da vremena Kranjcem ne bodo se zjasnila....

Če se samo spomnimo raznih akcij v stilu "cesta do vsake planine" in "reševalne poti ob smučišča", se nam ne piše nič dobrega.

Pred kratkim sem v časopisju prebral izrek nekega filozofa, ki pravi nekako takole:

"NASILJE JE UPRAVIČENO LE, ČE SO IZČRPANA VSA DRUGA SREDSTVA"

Upam da nismo niti približno tako daleč....ali pač ?!

Ampak upanje obstaja, ker je na seji sodeloval tudi g. Branko Grims !!!

Branko pač zna !!!

Starejše generacije še pomnimo akcije NNNP !!!

Srečno !


Karli Pintarič,

"Zavrnil je tudi tiste, ki so poskušali »malati celega hudiča na steno, kaj vse da bo vlada zapisala v svoj zakon«, kajti na čelu vlade je človek, ki ni samo odličen planinec, ampak tudi vrhunski alpinist, zato so taka namigovanja precej smešna."

Predsednik vlade je vrhunski alpinist???????

Želel bi videt seznam njegovih vzponov!


Tomaž Ogrin,

Mogoče je bilo v srednjem veku drugače. Da je bil vsak fevdalec na svojem fevdu absolutni vladar (lahko je počel, kar je hotel). Kar je branil tudi z vojsko. Da preskočim, Slovenija ne sme biti nikoli seštevek parcel, saj se tudi brani kot celota. In spet preskok na drobno, na lastnine, posebej še zemljišča. Dandanašnji je vsaka lastnina omejevana v tem, kaj lahko počneš na njej in v tem, kaj to lastnino sestavlja. Če je njen sestavni del tudi tradicionalna planinska pot, je pač to značilnost tiste konkretne lastnine še naprej, če to potrdimo. Ni pa nadzakona, ki bi a priori zaradi zasebnega lastništva zaprl planinsko pot.

V Ustavi piše, da uživanje lastnine določa zakon. Morda tudi Zakon o planinskih poteh. Torej je to stvar dogovora in sploh ne gre za nikakršno razlastitev.

Povezano je tudi vprašanje prehodnosti pokrajin, gozdov,itd. Slovenija je majhna in imamo zaenkrat lepše in bolj pošteno urejeno kot v Avstriji.

Če pa bo kdo hotel, pa naj bo tudi alpinist, grše urediti za večino državljanov in državljank, bo izzval še en referendum...

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti