Delo, 9.12. 2005: Trajnostnemu razvoju slovenskih gorskih območij bo namenjena današnja okrogla miza, ki jo Združenje občin Slovenije pripravlja v Preddvoru
V gorah spodbuditi razvoj in ohraniti prvinskost
Trajnostnemu razvoju slovenskih gorskih območij bo namenjena današnja okrogla miza, ki jo Združenje občin Slovenije pripravlja v Preddvoru
Jesenice – Organizacija združenih narodov je leto 2002 razglasila za mednarodno leto gora. Istega leta je razglasila 11. december za mednarodni dan gora. Mednarodna zveza planinskih organizacij ta dan izkoristi za opozarjanje širše javnosti in oblasti na nujnost ohranjanja gorskega sveta. Letošnja tema je spodbujanje priznanja pomena in razvoja gorskih lokalnih skupnosti.
Dr. Marija Markeš, direktorica javnega zavoda TNP, ki kot institucija »pooseblja« zaščiteni slovenski gorski svet, je že prvi teden direktorovanja povedala, da »je območje TNP eden najboljših delov slovenskega podeželja, zato moramo skrbeti za njegov razvoj. Ni pa razvoj početi kar koli novega, ampak početi nove stvari na pretehtan, trajnosten način«. Po prepričanju Franca Ekarja, predsednika Planinske zveze Slovenije in enega od pobudnikov za ustanovitev slovenskih gorskih občin (kot župan občine Preddvor), so gorski predeli iz leta v leto bolj obremenjeni, posegi pa so še vedno brez učinkovitega nadzora. »Ali je sedanji odnos države do gorskih občin sploh sprejemljiv? Podeljuje vse mogoče koncesije in dovoljenja za odvzem javnega dobra iz gorskega podeželja, brez vpliva in včasih celo brez vednosti občin,« pravi Ekar in dodaja, da je dan gora lepa priložnost, da se spomnimo na slovensko ustavo, ki v 71. členu določa, da »država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek na gorskih in hribovitih območjih«. »Država bi morala gorske skupnosti, ki se nahajajo pod gorami in kjer njihove površine segajo do samih vrhov gora, bolj razvojno spodbuditi,« dodaja. Lahko mu samo pritrdimo. V gorskih krajinah se srečujejo z negativnimi demografskimi gibanji, s propadanjem nekdaj slikovitih zaselkov, ki jih danes povečini izkoriščajo srečneži, ki so – na kakršen koli način že – tam prišli do počitniških hišic. Nekateri so v vikendih tudi stalno prijavljeni.
Največje zaloge čiste pitne vode, ki je ena najpomembnejših strateških surovin za prihodnje rodove, se v Evropi in Sloveniji nahajajo v osrčju Alp. Po številnih (v glavnem neodvisnih) raziskavah je tako imenovana pitna podtalnica marsikje tako onesnažena, da bi lahko resno ogrozila zdravje ljudi. »Celo našim gorskim okoljem grozi vodna izsušitev, ker se državno deklarirana voda kot javno dobro brez vednosti lokalnih skupnosti in brez potrebnih strokovnih analiz, brezplačno odtujuje,« opozarja predsednik PZS.
Trajnostnemu razvoju slovenskih gorskih območij bo namenjena današnja okrogla miza, ki jo Združenje občin Slovenije pripravlja v Preddvoru in na katero so vabljeni župani gorskih lokalnih skupnosti, predstavniki ministrstev za okolje in prostor ter gospodarstvo, pa tudi najbolj aktivni uporabniki gorskega sveta.
Slovenija je ena izmed podpisnic alpske konvencije, ki se zavzema za učinkovito politiko za ohranitev in varstvo Alp ob uravnovešenem upoštevanju interesov vseh alpskih držav, njihovih regij ter EU, s preudarnim gospodarjenjem in trajnostno rabo virov. Dan gora je poskus prepričati neprepričane, da je varovanje gorskega sveta in gorskih skupnosti resno in nujno poslanstvo in zelo pomembno ogledalo države, ki ima v grbu Triglav. In tudi sedanji predsednik slovenske vlade ima, večkrat dokazano, gore rad; če komu, potem tudi njemu zanje ne sme biti vseeno.
V času agresivne urbanizacije in komercializacije Alp in drugih gorskih območij, ko se pripravljajo nove prostorskourbanistične strategije, bo težko obvarovati vse pozitivne atribute, ki jih gorska okolja imajo, če bomo pri razvoju pozabili na zaščito. Izvoren pomen gora je ekološki. Ta trenutek in ta čas sta pomembna mejnika, ko bo Slovenija ob 120. obletnici rojstva dr. Angele Piskernik menda razglasila krajinski park Savinjsko-Kamniške Alpe.
Tomaž Branc