Janez Pikon: Razčlenjene Home so podaljšek slemena jugozahodno do Črne prsti in veljajo s Črno goro za težja brezpotja. Sonce, ivje in megleno morje zgradi mavrične vence (glorijo), ki dodatno okrasi poraščeni greben samotne in izredno razgledne gore. 
Mimo bivšega Doma dr. Janeza Mencingerja dosežemo rovt Pongrčev Počivalo in preko gozdne ceste nadaljujemo do Spodnje Jate, kjer prestopimo urejene kanale in obiščemo vhod Brezna na Jatah (globina jame 27 m). Naj povem, ob izgradnji predora in bohinjske železnice so po planini in proti dolini uredili hudourniške vode s kanali in s tem ukrotili vodne tokove, ki so zalivali predor, ter ovirali železniški promet. Še danes je videti veliko tega po planini in nižje na Jatah, tudi predor na robu planine, ki ni več prehoden. Poraščena in strma gora se dviga nad planino Za Črno goro (1340 m) in planino Za Liscem (1346 m).
Ob jutranjem prihodu na planino Za Črno goro, tudi Ravharsko planino opazimo določene spremembe na planini, ki že dolgo ne služi več svojemu prvotnemu namenu. Med drugim vidimo obnovljeno streho stanu, lastnik je s tem preprečil nadaljnje propadanje objekta. Zahodno nad planino, ki je še vsa bela od jutranje slane, nadaljujemo mimo potoka, ta nikdar ne presahne in je dolga desetletja oskrboval koče in staje v času planšarstva na planini in izvira višje pod Policami na območju Črne gore.
Na mestu, kjer je nekoč stala Mallnarjeva koča se dvignemo severno v gozd na prekinjajočo stezico, ter po njej nadaljujemo severozahodno po pobočju v smeri poraščenega predela Kurnek, kjer se vzpnemo zahodno na greben. Visoke trave severnega pobočja, bele od močnega ivja in prehod meglenega pragu nam pričarata čudovit pogled po okolici nad neskončnim meglenim morjem.
Greben nam z močnim ivjem okrašeno pokrajino ponudi nepozabne trenutke, zato si vzamemo časa in se le počasi dvigamo do najvišje točke Črne gore (1606 m). Po slemenu gore nas vso pot spremlja okrogla mavrica (glorija), ki se ob počasnih prehodih meglenega slapu čez greben neprestano spreminja, (ja hodili smo po belih oblakih, pa še res je).
Močni mavrični venci glorije nas prevzamejo in ne moremo se načuditi lepoti narave z vsem kar nam je ponudila na nenavadno lepem grebenu gore, katere gostje smo bili danes. Prijetnega počutja in dobre volje z vsem ponujenim pri veliki skali, ki je obenem vrh gore se z opazovanjem visokogorja nad meglenim morjem kar dolgo zadržimo.
Spuščanje začnemo z zahodnega grebena v vrtačo in nižje na planino Za Liscem, kjer se v Orožnovi koči srečamo z ostalimi člani naše sekcije, odkoder se kasneje spustimo v dolino. Kot zanimivost s planine Za Črno goro naj omenim še jame ali brezna na vzhodni strani planine. Že kot otrok sem jih dobro poznal in ne le to. Skozi Bohinjski predor je v tistih časih vozila parna lokomotiva.
V predoru se je zvok lokomotive odbijal do votlih brezen, ki so vodili prav do vrha planine, se pravi v ta brezna na vzhodni strani planine. Ob točno določenem času sem zlezel v to brezno in poslušal zvok lokomotive (čufarce), ki je vozila v tistem času skozi predor, skratka brezna so mi služila, tudi za vozni red takratnih vlakov.
Janez Pikon