Večer, Slovenija - Laura Štraser: Pobuda o selitvi stolpa v muzej. Pri ZVKDS ocenili, da je Aljažev stolp v dobrem stanju, pred sabo pa naj bi imel še 50 do 100 let življenjske dobe.
Potem ko se je pojavila pobuda o selitvi Aljaževega stolpa z vrha Triglava v Slovenski planinski muzej v Mojstrani, je bilo treba za ta spomenik državnega pomena opraviti nekatere predpisane preglede. Del tega je bilo ugotavljanje dejanskega stanja spomenika, tudi iz arhivskih virov.
Na podlagi tega so si člani komisije iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) ogledali spomenik, da bi ocenili, v kakšnem stanju je. Ugotovili so, da se je v času od postavitve stolpa spreminjal položaj podnožja stolpa. Ta je bil v preteklosti vkopan s kamenjem, danes pa stoji na zbetoniranem podstavku. V notranjosti manjka oprema, ki je bila prvotno v stolpu, manjkajo tudi premične šipe, nosilci drsnih šip so poškodovani. Notranjost je prebarvana in močno prelepljena z etiketami. Na zunanjosti so poškodbe kovinskega plašča zaradi nateznih sil in vremenskih razmer. Vidijo se tudi začetki korozije in nestrokovni restavratorski posegi, kjer se je poškodbe krpalo s stekleno volno in smolo. Kot je povedal Ivan Nemec, vodja naravoslovnega oddelka Restavratorskega centra v ZVKDS, je stolp glede na videno vendarle v dobri kondiciji. Po njegovih besedah so do sedaj ljubitelji Triglava za stolp lepo skrbeli, čeprav o tem ni nobene dokumentacije. Obenem pa je opozoril na to, da je stolp v začetni fazi korozije. Ko se korozijski procesi začnejo, potem potekajo razmeroma hitro, je dodal. Po njegovi oceni pa ima stolp pod enakimi pogoji in ob enakemu vzdrževanju kot doslej pred sabo od 50 do 100 let življenjske dobe.
Kot je poudarila generalna direktorica ZVKDS Jelka Pirkovič, sta pri Aljaževem stolpu pomembni dve načeli, kar zadeva samo konservatorstvo. Prvo načelo je, da se nacionalni spomeniki ohranjajo na kraju samem, kar pomeni, da je treba določen spomenik varovati na kraju, za katerega je nastal in kjer je preživel svoj vek. Drugo načelo pa temelji na skrbi za materialno ohranjanje spomenika. Omenjeni načeli sta po njenem včasih v konfliktu. "Treba je presoditi, ali je načelo ohranjanja materiala tako pomembno, da ni mogoče zamenjati niti posameznih delov, ampak je vsak del spomenika nenadomestljiv. Lahko pa se ga nadomesti v celoti, da se naredi kopija, ki jo potem prestavimo na mesto originala, original pa damo v varno okolje," je povedala Pirkovičeva in obenem poudarila, da konservatorska stroka še ni povedala, kaj za Aljažev stolp konkretno predlaga in kakšen način rešitve je najprimernejši zanj. To bodo namreč storili v prihodnjih tednih, podlaga za njihovo rešitev pa je že omenjena analiza, ki so jo opravili v restavratorskem centru. V končni fazi pa se bo morala država, ki je lastnik spomenika, odločiti, kaj narediti z njim.
Nemec pričakuje, da se bo za stolp izdelala dokumentacija, da se razčistijo tehnološki parametri in da se naredi ocena, ali je stolp sam po sebi kot material z vsemi stvarmi, ki jih skriva v sebi, vreden toliko, da se prestavi v neke bolj varne pogoje. Ob tem pričakuje, da bodo pri sprejemanju odločitve upoštevana tudi mnenja ljudi, ki so do sedaj skrbeli za spomenik. S tem se strinja tudi Miloš Ekar, vodja kranjske območne enote ZVKDS, ki meni, da bi morali s člani Planinske zveze Slovenije najti skupni jezik za prihodnje, pri tem pa bi morala sodelovati tudi stroka, ki bi lahko bolj usmerjala posege na stolpu, da ne bi bilo strokovno neustreznih dejanj.
Laura Štraser